• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Marshallovi otoki ([máršal- ∼], uradno ime Republic of the Marshall Islands [angleško], kratica RMI, Aolepān Aorōkin Majel Republic [maršalsko], Republika Marshallovi otoki), otoška država v osrednjem delu Tihega oceana, obsega najbolj sv. otoke v Mikroneziji.

časovni pas novozelandski čas (srednjeevropski čas + 11 ur)
površina 181 km2 (kopno), SZ–JV ok. 1000 km
prebivalstvo 62.000, 343 preb./km2, letna rast 3,0 %, življenjska doba 63 let
glavno mesto atol Majuro, 25.000 preb.
upravna razdelitev 33 občin, na vseh poseljenih otokih otoški sveti
članstvo v organizacijah OZN (od 1991), Južnopacifiški forum
uradni jezik angleški in maršalski
denarna enota ameriški dolar (oznaka USD)


Naravne razmere
Otočje leži ok. 3000 km jz. od Havajskih otokov. Sestavljata ga vzporedna, v povprečju 200 km oddaljena niza atolov z 870 otoki in grebeni. Na V je skupina Ratak s 16 atoli, med njimi je najpomembnejši atol otoške države Majuro. Skupino Ralik na Z sestavlja 18 atolov, mdr. Jaluit (na J), Kwajalein (v osrednjem delu; 90 majhnih otokov obdaja največjo laguno v Tihem oceanu) ter Bikini in Eniwetok (na S), ki sta postala znana po jedrskih poskusih. Večinoma nizki koralni otoki s plitvimi tlemi. Podnebje je tropsko oceansko s povprečno temperaturo 27 °C in neenakomerno prek leta razporejenimi padavinami (območje pasatov), občasni tajfuni. Rastje je po številu vrst skromno; značilna predstavnika sta kokosova palma in pandanus.

Prebivalstvo
Prebivalstvo je po otokih zelo neenakomerno razporejeno. Domačini so večinoma Mikronezijci (97 %), nekaj je Polinezijcev; na Kwajaleinu, kjer ima ameriška mornarica protiraketno oporišče, živijo Američani. Večina domačinov je protestantov (90 %), 8,5 % je katoličanov. Šolstvo so uredili šele v zadnjih letih; nepismenih je ok. 10 % prebivalcev.

Državna ureditev
Od 1.1.1991 so Marshallovi otoki neodvisna predsedniška republika. Po ustavi iz 1979 (spremenjena 1990) volijo predsednika države, ki je hkrati tudi predsednik vlade, v parlamentu za štiri leta. V enodomnem parlamentu je 33 poslancev, ki jih za štiri leta izvolijo na neposrednih volitvah; njegov posvetovalni organ je 12-članski svet poglavarjev. Sodstvo otoške republike je urejeno po ameriškem zgledu.

Gospodarstvo
Državica ima le neznaten gospodarski pomen. Večina aktivnega prebivalstva je zaposlena v javnih službah ali v ameriškem vojaškem oporišču na Kwajaleinu. Kmetijski pridelki so kokosovi orehi, sadeži kruhovca, banane, taro, jam, kakav in poper. Izvažajo predvsem kopro, kokosovo olje in ribe, uvažajo hrano in vse industrijske izdelke, trgujejo največ z ZDA in Japonsko. Prometno sredstvo med otoki so ladje in letala; mednarodni letališči sta na Majuru in Kwajaleinu. Veliko si obetajo od razvoja turizma.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 148 mln. USD, 2380 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 14 %, industrija 16 %, storitvene dejavnosti 70 %
uvoz (2000) 54 mln. USD
izvoz (2000) 9 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 86,5 mln. USD


Zgodovina
Otoke je 1529 odkril španski pomorščak Alvaro de Saavedra. Ime so dobili po britanskem pomorščaku Johnu Marshallu, ki jih je opazil 1788. Čeprav so bili španski, jih je Nemčija 1885 razglasila za svoj protektorat. 1914 jih je zasedla Japonska in jih po prvi svetovni vojni upravljala kot mandatno ozemlje Društva narodov. Med drugo svetovno vojno so jih zasedle ZDA in jih od 1947 upravljale kot ozemlje pod skrbništvom OZN. Otoka Bikini in Eniwetok so 1946–58 uporabljali za preskušanje jedrskega orožja. 1979 so Marshallovi otoki dobili avtonomijo, 1986 pa omejeno suverenost (prostovoljno k ZDA pridruženo ozemlje). 31.12.1990 jih je Varnostni svet OZN razglasil za suvereno državo. Še naprej so prostovoljno pridruženi k ZDA. Prvi predsednik države, Amata Kabua, je umrl decembra 1996, nasledil ga je Imata Kabua; od januarja 2000 je predsednik Kessai H. Note (ponovno izvoljen 2004). Z ZDA so se 2003 sporazumeli o nadaljnji ameriški uporabi oporišča Kwajalein.

Sorodna gesla: Bikini | Eniwetok | Jaluit | Kwajalein | Majuro | Mikronezija | paličasta karta | Ralik | Ratak | Tihooceanski otoki


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek