transrapid, vrsta potniškega in transportnega vozila, ki deluje na načelu magnetne lebdeče železnice. Poganja ga električni linearni motor. Statorski del je nameščen ob progi, rotorski pa je v vozilu. Posamezne magnetne segmente krmili elektronsko vezje. Del proge neposredno pred vozilom deluje s privlačno, del za vozilom pa z odbojno silo. Ker vozilo lebdi (pribl. 1 cm nad progo), je trenje zanemarljivo, zato lahko doseže velike hitrosti. Ker nima tornih ploskev, načrtujejo zelo dolgo življenjsko dobo, hrupa pa je precej manj kot pri klasični tirni železnici. Predstavitev in prvi javni preskus z vozilom transrapid 05 so opravili 1979 v Hamburgu v okviru mednarodne prometne razstave. Od 1983 na preskusnem poligonu Emsland preskušajo vozila tipa transrapid 06. Poseben poudarek pri tem imajo ekonomičnost, varnost ter vpliv na okolje. Preskusna vozila so dolga 54 m; prepeljejo lahko 196 potnikov; vozijo s hitrostjo blizu 400 km/h. Januarja 1988 je transrapid 06 dosegel rekordno hitrost 412,6 km/h. Marca 1995 so se odločili za graditev proge med Hamburgom in Berlinom s postajo v Schwerinu; proga naj bi bila pripravljena do 2004 in bi stala ok. 8,9 mlr. DEM. Po njej naj bi vsakih deset minut peljal 104 m dolg vlak s po 332 potniki. Vožnja po 284 km dolgi progi naj bi trajala manj kot uro. Transrapid naj bi zapolnil vrzel med železniškim in letalskim prevozom. Namenjen je vožnji na srednje dolgih razdaljah (200–400 km) med večjimi mesti, kjer je letalo neekonomično, železnica pa prepočasna. V ZDA načrtujejo uvedbo takšnega sistema med Nevado in Las Vegasom.
Dostopnost