cepljenje,
1. medicina: vakcinacija, vnos mrtvih ali oslabljenih bolezenskih povzročiteljev in iz njih z gensko tehnologijo pridobljenih antigenov ali bakterijskih strupov v zdrav organizem za preprečevanje infekcijske bolezni (zaščitno cepljenje). Cepljenje izzove nastajanje protiteles oz. antitoksinov in s tem imunost za daljši čas (npr. proti črnim kozam, otroški paralizi, davici, oslovskemu kašlju, tetanusu in nekaterim tropskim boleznim). Cepivo pridobivajo mdr. iz krvnega seruma živali (goveda, konjev ali ovac), ki so bile okužene s povzročiteljem bolezni in so ga oslabile s svojimi obrambnimi mehanizmi. Uporablja se tudi krvni serum ljudi, ki so bolezen preboleli (npr. cepljenje proti hepatitisu B). Delno pridobivajo antigene za cepljenje tudi z gensko tehnologijo. Prvo cepljenje je opravil E. Jenner 1796, in sicer proti kozam. Vnos neoslabljenih povzročiteljev bolezni imenujemo inokulacija.

Splošen program cepljenja za otroke in odrasle

čas cepljenja vrsta cepljenja opombe
novorojenčki in starejši ljudje z negativnim tuberkulinskim testom BCG proti tuberkulozi pri večji nevarnosti tuberkuloze
dojenčki (po 3. mesecu) trikrat na 1–3 mesece proti davici (D), tetanusu (T) in oslovskemu kašlju (P; pertusis) s kombiniranim cepivom DTP, hkrati tudi proti Haemophillus influenzae tip B (Hib) in proti otroški paralizi (polio) z živim oralnim ali mrtvim parenteralnim cepivom če začne otrok po prvem cepljenju vreščavo jokati in se pojavijo kolaps, krči in temperatura, višja od 38,5 °C, otroka cepimo le proti D in T; cepivo proti oslovskemu kašlju brez stranskih učinkov še preskušajo
od 10. do 18. meseca proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s kombiniranim trojnim cepivom
od 18. meseca do 2 let (1 leto po končanem cepljenju DTP+Hib+polio) ponovno cepljenje proti D, T in oslovskemu kašlju ter otroški paralizi
6.–7. leto starosti (ob vstopu v šolo) ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter sočasno cepljenje proti hepatitisu B s tremi odmerki (ob sistematskem pregledu, čez 1–3 mesece, čez 6–12 mesecev)
v 3. razredu osnovne šole ponovno cepljenje proti davici in tetanusu
v 8. razredu devetletke ponovno cepljenje DTP in proti otroški paralizi
predzadnji ali zadnji letniki srednje šole oz. mladina do 18. leta ponovno cepljenje proti tetanusu cepljenje proti tetanusu je treba ponoviti


Načrt cepljenja za določene indikacije (splošno)
A zaščitna cepljenja pri veliki možnosti okužbe, endemijah, epidemijah

čas cepljenja vrsta cepljenja opombe
otroci po 2. letu starosti in odrasli zaščitno cepljenje proti gripi z inaktivnimi virusi influence, ki so antigensko identični z virusom, ki povzroča trenutno epidemijo; imunost traja 3 do 6 mesecev; cepimo enkrat na leto za zdrave ljudi po 60. letu starosti je cepljenje priporočeno, enako velja za bolnike s kroničnimi srčnimi boleznimi, boleznimi dihal ali obtočil in organskimi okvarami (npr. diabetes)
kadarkoli zaščitno cepivo proti steklini z inaktiviranimi virusi stekline; cepimo po akutni izpostavljenosti okužbi petkrat: 0., 3., 7., 14. in 30. dan; ima blage stranske učinke pri akutni nevarnosti stekline nujno, kot preventiven ukrep priporočljivo za lovce, gozdarje idr.
kadarkoli cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu z inaktiviranim virusom; cepimo trikrat na vsakih nekaj mesecev ogroženost na območjih, kjer je veliko klopov; priporočljiva je tudi zunanja zaščita s kemičnimi snovmi, ki odganjajo mrčes; klopa je treba previdno odstraniti; možna je tudi pasivna imunizacija z imunoglobulini
kadarkoli cepljenje proti hepatitisu B (serumski hepatitis); cepimo s trikratnim odmerkom, ponovno čez 1 in 6 mesecev; uspeh cepljenja preverimo s testi za protitelesa priporočljivo, kadar je možnost okužbe velika (medicinsko osebje, stiki z narkomani, ki uporabljajo mamila intravensko)


Načrt cepljenja za določene indikacije (tujina)
B Program zaščitnih cepljenj pred potovanjem v tujino temelji na zahtevah držav gostiteljic; pred daljšim bivanjem v tujini je dobro preveriti, če je še aktivna zaščita proti tetanusu in otroški paralizi; kjer so higienske razmere slabe, je treba uživati le prekuhano hrano in vodo.

čas cepljenja vrsta cepljenja
10 dni pred potovanjem cepljenje proti rumeni mrzlici (ne pri nosečnicah in dojenčkih)
shema cepljenja: 0, 1–2 tedna, 1 leto, nato na 2–4 leta cepljenje proti japonskemu encefalitisu, zlasti pred potovanjem po azijskih državah (posebej južna in zahodna Kitajska, severna Tajska, Mjanmar, Nepal, severna Indija)
z rednim jemanjem zdravil proti malariji je treba začeti približno 1 teden pred potovanjem preprečevanje malarije je zelo pomembno; nevarnost okužbe se veča zaradi odpornosti povzročiteljev proti zdravilom


Sorodna gesla: antigeni | antitoksin | cepilna izkaznica | cepilne okvare | črne koze | davica | gripa | hepatitis | imunizacija | imunost | infekcijske bolezni | Jenner, Edward | klopni meningoencefalitis | oslovski kašelj | otroška paraliza | protitelesa | revakcinacija | tetanus | toksoid | tropske bolezni | živa vakcina
2. kmetijstvo: oplemenitenje rastlin, pri katerem prenesemo cepič žlahtne rastline na rastlino, ki naj bi se oplemenitila. Razlikujemo: 1. cepljenje za lub, cepič vstavijo med lubje in les podlage; 2. cepljenje v razkol, cepič vstavijo v prečno odrezano in razklano podlago; 3. kopulacija, poševno odrezan cepič združijo z enako debelo, prav tako poševno odrezano podlago; 4. angleška kopulacija, cepič in podlago vstavijo enega v drugega; 5. stransko cepljenje, cepič vstavijo v stransko zarezo podlage; 6. cepljenje na oko okuliranje. Cepijo npr. sadno drevje, vinsko trto, vrtnice.

Sorodna gesla: cepič | cepilna smola | kopulacija | krivec | mladika | okuliranje | partenokarpija | podlaga | trsna cepljenka
3. pedologija: cepljenje tal, dodajanje talnih cepiv tlem (bakterijski pripravki) za začetek ali pospešitev razl. talnih biotičnih procesov, npr. topitev fosfatov, vezava dušika, nastanek humusa.

Sorodna gesla: bakterijski pripravki | cepilna tla | kultiviranje resav
4. kemija: krekiranje.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek