hebrejska pisava, dokazljiva od 11./10. st. pr. n. š. kot feničanska starohebrejska pisava; po babilonskem izgnanstvu v 6. st. pr. n. š. so Judje prevzeli aramejsko pisavo, ki se je razvila v še danes običajno kvadratno pisavo; teče z desne proti levi in ima znake le za 22 soglasnikov; samoglasnike od 5. st. označujejo s pikami in črticami nad in pod soglasniškimi znaki.