reparacije [latinsko], od konca prve svetovne vojne veljavno načelo obveznosti poravnave vojne škode, ki jo je poraženec povzročil zmagovalcu. Oblike: delo vojnih ujetnikov in civilnih prisilno privedenih oseb, stvarne dajatve (demontaža), denarne idr. kapitalske dajatve, vrnitev zavzetih ozemelj in odstop lastnih ozemelj, prepoved proizvodnje in s tem odstranitev konkurence. Reparacije je mogoče uveljaviti šele po sklenitvi mirovne pogodbe. Eden najbolj znanih primerov odplačevanja reparacij je Nemčija, ki je bila po versajski pogodbi dolžna plačati 138 mlr. zlatih mark (skupaj z belgijskimi vojnimi dolgovi). Maja 1921 so na londonski konferenci z ultimatom zahtevali sprejem plačilnega načrta, ki je predvideval letne obroke plačil v višini 2 mlr. mark in dodatno 26 % vrednosti nemškega izvoza. Majhna odstopanja, predvsem pri stvarnih dajatvah do Francije, so 11.1.1923 privedla do francoske in belgijske zasedbe Porurja in do naglega poslabšanja gospodarskega položaja (inflacija) v Nemčiji. Dawesov načrt (1924) je predvideval prilagajanje reparacije nemški plačilni sposobnosti. Letni zneski naj bi narasli z 1 mlr. na 2,5 mlr. mark. Youngov načrt (1929) je dokončno določil reparacijo na dobo 59 let v višini povprečno 2 mlr. mark. Z lozansko sklepno listino so se končale nemške reparacije. Po izračunih reparacijske komisije so nemške reparacije do 1931 skupaj znašale pribl. 21 mlr. mark, uradni nemški izračun pa je znašal 68 mlr. mark. Po drugi svetovni vojni so bile na konferencah na Jalti in v Potsdamu določene reparacije v obliki stvarnih dajatev, tj. opreme, demontaže, razdelitve nemškega trgovskega ladjevja in premoženja v tujini; njihovo skupno vrednost je mogoče oceniti na ok. 15–40 mlr. mark. Nekdanja ZSSR se je po obsežnih demontažah s 1.1.1954 odpovedala nadaljnjim reparacijam na svojem zasedbenem območju (nekdanja NDR), medtem ko so se tri z. velesile s pariškimi pogodbami 23.10.1954 odpovedale reparacijam do ZRN. Nevarnost reparacije za narodno gospodarstvo je zdaj v ekonomski teoriji priznana kot eden izmed vzrokov gospodarskih kriz.
Dostopnost