Leclanchéjev člen ([ləklanšéj- ∼], po francoskem kemiku Georgesu Leclanchéju, 1839–1882), galvanski suhi element (baterija) z napetostjo pribl. 1,5 V. Kot elektrolit se uporablja zgoščena raztopina salmiaka. Elektrodi sta iz amalgamiranega cinka in iz oglja z rjavim železovcem.

Sorodna gesla: baterija | žepne baterije


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek