Arizona (poštna oznaka AZ, okrajšava Ariz.), gorata zvezna država na JZ ZDA, 295.260 km2, 5,1 mln. preb., glavno mesto Phoenix (tu in v Tucsonu živi več kot polovica vsega prebivalstva). Severni in severovzhodni del zavzema 2000–3000 m visoka Koloradska planota z globoko zarezanimi kanjoni (Veliki kanjon), na V je gozdnato hribovje, na J stopnjasta pokrajina z obsežnimi kotlinami (večinoma stepa in puščava); suho in vroče celinsko podnebje. Posebnosti puščavskega rastja so orjaški kaktus saguaro (simbol države), drevo paloverde in kaktus stebričar (angleško organ pipe cactus). Ok. 60.000 Indijancev, ki živijo v rezervatih, se preživlja z nabiralništvom in poljedelstvom na občasno poplavljenih območjih ob rekah Gila in Kolorado. Kmetijske površine zavzemajo 50 % države; veliki jezovi (npr. Hoover Dam, Roosevelt Dam) in namakalni sistemi omogočajo pridelovanje pšenice, koruze, bombaža, južnega sadja; živinoreja. Veliko rudno bogastvo: največja nahajališča bakrove rude v ZDA, cink, svinec, zlato, srebro. Narašča pomen turizma, zlasti na zavarovanih območjih (Monument Valley, narodni park Grand Canyon idr.).
Zgodovina: jezuiti so 1732 ustanovili misijonski postaji pri San Xavier del Bacu in Guevaviju. V drugi polovici 18. st. so jo poselili Španci. Mehika jo je 1848 odstopila ZDA; zvezna država od 1912.
Dostopnost