Stravinski [stravínski], Igor (Fjodorovič), ameriški skladatelj ruskega rodu, *5.6. (17.6.) 1882 Oranienbaum (pri Sankt Peterburgu), †6.4.1971 New York; študiral pri N. A. Rimskem-Korsakovu; od 1914 živel v Švici, od 1920 v Parizu, odšel konec 1939 v ZDA in postal 1945 ameriški državljan. Stravinski sodi med najpomembnejše in najbolj učinkovite skladatelje zgodnje moderne. Njegovo obsežno delo izhaja iz ruskega poznoromantičnega izročila, ki mu po 1910 postavi nasproti izrazito antiromantično zasnovo (Pomladno obredje, Le sacre du printemps, 1913). Kot plodovit skladatelj z bogato domišljijo je Stravinski skladal skoraj v vseh slogovnih smereh 20. st., ne da bi se oprijel določenih »šol« ali dogem (jazz, impresionizem, dvanajsttonska tehnika in serialna glasba). V njegovem delu najdemo vokalne in instrumentalne skladbe vseh zvrsti, mnoge odlikujejo zvočna, instrumentacijska in ritmična dovršenost.
Dela: baleti Ognjena ptica (L'oiseau de feu, 1910), Petruška (Petrouchka, 1911), Posvetitev pomladi (Le sacre du printemps, 1913), Slavec (Le rossignol, 1914), Pulcinella (1920), Lisica zvitorepka (Renard, 1922), Svatba (Le noces, 1923), Igra kart (Jeu de cartes, 1936), Agon (1957), Orfej (1958); melodrama Zgodba o vojaku (L'histoire du Soldat, 1918, po pesnitvi Ch. F. Ramuza); zborovska skladba Requiem canticles (1966); opere Kralj Ojdip (Oedipus Rex, 1927), Razuzdančeva usoda (The rake's progress, 1951), Poplava (The flood, 1962); tri simfonije, violinski koncert, Simfonija psalmov za zbore in orkester (1930), maša (1948), Threni (tožbe preroka Jeremije, 1958) za soliste, zbor in orkester, komorna glasba, klavirske skladbe, samospevi; književno delo: Spomini (Chronique de ma vie, 1935), Glasbena poetika (Poétique musicale, 1942).
Dostopnost