mani [latinsko manes, pomen ni jasen], v starem Rimu duhovi umrlih, ki so jih po božje častili; njim je posvečen kraj pokopa. Prejemali so določene spravne darove; če so jih zanemarjali, so poslali slabe sanje.

Sorodna gesla: duhovi | kere | larva


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek