pančenlama [tibetansko], v lamaizmu naziv dostojanstvenika, ki je v hierarhiji takoj za dalajlamo; velja za utelešenje Bude Amitabhe; sedež pančenlame je v samostanu Tashilunpo pri Shigatseju, od tod tudi označitev tašilama; od 17. st. mu pripada častni naziv pančen rinpoče [‘dragulj učenjakov’], velja za ponovno utelešenje Bude Amitabhe (Amida). Deseti pančenlama (1937–1989) je bil po tibetanski vstaji zoper kitajskega okupatorja in po odhodu dalajlame 1959 izbran za predsednika pripravljalnega odbora avtonomne vlade, 1964 odstavljen, 1978 imenovan v peto politično posvetovalno konferenco kitajskega ljudstva v Pekingu. Kasneje se je smel vrniti v Tibet, kjer pa je javno zagovarjal dalajlamo. Za njegovega naslednika so po šestih letih iskanja in dalajlamovem nasvetu izbrali šestletnega dečka, toda skupaj z družino je kmalu izginil; kitajske oblasti so vsem javnim protestom navkljub same izbrale drugega dečka.
Dostopnost