nemška državna reforma, reforma, ki so jo napovedovali vse 15. st., ob izteku stoletja vsaj deloma uresničena z reformo ustave Svetega rimskega cesarstva. Ker se kraljevina in deželna gospostva niso strinjala glede temeljnih vprašanj o povečevanju moči države, vojaški obveznosti in varovanju države nasploh, so na podlagi zavzemanja t. i. reformne struje pod vodstvom nadškofa Bertolda Henneberškega iz Mainza na državnem zboru v Wormsu sprejeli sklep o večnem deželnem miru, ustanovili vrhovno sodišče in uvedli državni davek v obliki t. i. »običajnega pfeniga«. Da bi bilo upravljanje države boljše, razdelitev na šest oz. deset okrožij. Do konca Svetega rimskega cesarstva sta od teh reform ostala le razdelitev na okrožja ter vrhovno sodišče. – Po prvi svetovni vojni načrtovano novo oblikovanje nemške države in razmerij med deželami in državo v okviru upravne in finančne reforme. Delitev premočne Prusije, ki bi morala biti pogoj za takšno državno reformo, sta ustavodajna skupščina v Prusiji in weimarska narodna skupščina odklonili. Poglavitni cilj NSDAP po prevzemu oblasti ni bil izenačitev dežel, temveč utrditev položaja stranke.
Dostopnost