antropozofija [grško], krščansko usmerjen svetovni nazor R. Steinerja (utemeljil ga je 1912), ki je izšel iz teozofije in si lasti pravico do znanstvenega raziskovanja nadčutnega sveta. Poleg spekulativno-mističnih prvin sta v antropozofiji navzoča predvsem goethejevsko pojmovanje narave in idealistični nauk o duhu (dejanskost kot stopenjsko samorazodetje duha), iz česar izhaja tudi reinkarnacija človekovega duha. – Antropozofija si prizadeva za izčrpno razlago vseh naravnih in kulturnih področij ter za svobodnjaške in celostne rešitve političnih in gospodarskih težav sodobnosti. V zadnjih letih je opazen ploden razvoj izkušenjske medicine, močan vpliv na celostno medicino in različne kreativne terapevtske postopke (npr. glasbena terapija). Središče: Svobodna visoka šola za duhovne znanosti (Goetheanum) v Dornachu pri Baslu (Švica). Pedagoško pomembne so waldorfske šole.

Sorodna gesla: astralno telo | avra | Christengemeinschaft | evritmija | Goetheanum | Oetinger, Friedrich Christoph | Steiner, Rudolf | teozofija | Teozofska družba | waldorfska šola


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek