hidrazin [grško], diamin, H2N–NH2, brezbarvna, močno kadeča se, strupena bazična tekočina, ki jo je 1887 odkril Theodor Curtius. Pridobivajo jo iz amoniaka, natrijevega klorata(I) in kleja. Meša se z vodo in alkoholom, je močno redukcijsko sredstvo. Iz hidrazobenzena, C6H5–NH–NH–C6H5, pridobivajo benzidin. Zmes hidrazina in dušikove(V) kisline se uporablja kot pogonsko sredstvo za rakete.