Kranj, četrto največje mesto v Sloveniji, na slikovitem pomolu med globokima strugama Save in Kokre, novi deli na Kranjskem in Sorškem polju, 370–480 m nad morjem, 35.587 preb.; pomembno regionalno središče. Staro mestno jedro je kulturni in zgodovinski spomenik; najpomembnejša urbanistična sestavina je Mestni trg podolžne pravokotne oblike. Župnijska cerkev sv. Kancijana, pod katero je bila najdena kultna stavba in ob njej oktogonalna krstilnica ali memorija iz predslovanskega obdobja in kapela s kostnico (13. st.), je v sedanji obliki eden najpomembnejših gotskih sakralnih arhitekturnih spomenikov na Slovenskem z dolgim korom (konec 14. st.), nekoliko poznejšo dvoransko ladjo in zvezdastim obokom (druga polovica 15. st.); od prvotne opreme hrani Avstrijska galerija na Dunaju v Muzeju srednjeveške avstrijske umetnosti dve krili t. i. kranjskega oltarja, slikanega krilnega oltarja cerkvenega zavetnika Kancijana in njegovih tovarišev (ok. 1510), Nadškofijski arhiv v Ljubljani pa iluminirane Kranjske rokopise (začetek in konec 15. st.); današnja cerkvena oprema je večinoma iz 19. st., npr. stranska oltarja F. Tomana, in iz 20. st., veliki oltar I. Vurnika s kipi F. Goršeta (1934) in slikana okna S. Kregarja (1965–69). V podružnični Roženvenski cerkvi (prva polovica 16. st.) so v ladji in prezbiteriju poznonazarenske stenske slike M. Bradaška; v podružnični cerkvi sv. Boštjana, Roka in Fabijana na Pungertu (ok. 1478) je slika Priprošnjiki zoper kugo (1773) M. J. Schmidta. Med posvetnimi stavbami pomembnimi v zasnovi še poznosrednjeveški Pavšlarjeva in Petrčkova hiša, mitničarska hiša (sedanja oblika od prezidave 1526), mestna hiša iz stare mestne hiše (prva polovica 16. st.) in plemiškega dvorca (prva polovica 17. st.) s poznorenesančno dvorano z lesenim stropom in intarziranimi vrati; grad Khislstein (15.–19. st.) je zdaj dvorec; med novejšimi stavbami historistično poslopje gimnazije (1897), narejeno po načrtu V. Trea, Bežkova hiša (1936) po načrtu J. Plečnika, hotel Creina (1970) in veleblagovnica Globus (1969–72) po načrtih E. Ravnikarja. – Nepretrgana poselitev od začetka stare železne dobe; rimski Carnium ob stranski cesti med Emono in Virunom na Gosposvetskem polju; vzhodnogotska, alemanska in langobardska naselbina do 580; v začetku 7. st. naselitev Slovanov; s slovansko kneževino Karniolo 820 pod frankovsko oblastjo; 1060 omenjen kot Chreina. Mesto je dalo ime deželi Kranjski in bilo njeno vojaško in upravno središče; v 12. st. last grofov Andeško-Meranskih; najpozneje v začetku 13. st. mesto; 1256 omenjeno kot Chreinburch, 1315 Chrainburch, 1412 Crainburg; 1335 pripadel Habsburžanom; pred 15. st. zgrajeno obzidje. Sredi 16. st. v Kranju protestantska šola. 1754 je imel Kranj 210 hiš in 1600 prebivalcev. Gimnazija kratek čas pod Francozi (1810), nato je delovala v obdobju 1861–90 in po 1894. Pred prvo svetovno vojno v industriji zaposlenih 300 delavcev; hiter razvoj industrije po prvi svetovni vojni, prve večje tovarne; tekstilna, gumarska, usnjarska, čevljarska, živilska industrija; pred drugo svetovno vojno v industriji zaposlenih že ok. 10.000 delavcev. 1931 je imel Kranj 4191 prebivalcev, z okoliškimi vasmi 8122; število prebivalcev se je posebno hitro povečalo z industrijskim razvojem po drugi svetovni vojni (1948 15.981 prebivalcev, 1981 že 33.520). Po 1950 elektronska, kemijska, grafična industrija; trgovina, promet, številna trgovska podjetja; Gorenjska banka; od 1952 Gorenjski sejem. Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru, gimnazija, različne tehnične in poklicne srednje šole, glasbena šola; poklicno Prešernovo gledališče, osrednja knjižnica, Gorenjski muzej z arheološko, umetnostnozgodovinsko, kulturnozgodovinsko in etnološko zbirko, Prešernovim spominskim muzejem in galerijama, Zgodovinski arhiv Ljubljana – enota za Gorenjsko, regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine; Radio Kranj, bolnišnica za ginekologijo in porodništvo, hotela. 7 km v. od Kranja največje slovensko letališče Brnik (zgrajeno 1963). Grobišče Lajh z grobovi antičnih staroselcev in različnih germanskih plemen (predvsem Goti, Langobardi) iz obdobja preseljevanja ljudstev je bilo dolgo najpomembnejše v Evropi; središčni pomen je ohranilo tudi po prihodu Slovanov do 11. st. Veliki grobišči iz staroslovanskega obdobja, v uporabi nepretrgoma do baroka. Grobišče ob župnijski cerkvi je največje v Vzhodnih Alpah in po bogatem nakitu v grobovih prekaša preostala.
Dostopnost