Ciceron (M. Tullius Cicero), rimski govornik in državnik, *3.1.106 pr. n. š. Arpinum, †7.12.43 na svojem posestvu v Kajeti (umorjen); 75 kvestor na Siciliji, 69 edil, 66 pretor, 63 kot konzul razkrinkal Katilinovo zaroto; 58 izgnan, leto pozneje so ga poklicali nazaj, 51 konzul v Kilikiji. Ob izbruhu državljanske vojne med Cezarjem in Pompejem se je postavil na Pompejevo stran. Po Cezarjevem umoru se je kot vodja senata obrnil proti Marku Antoniju, ki ga je dal 43, po sklenitvi drugega triumvirata, odstraniti. Ciceron velja za največjega rimskega govornika; ohranjenih je 58 govorov (najpomembnejši Pro Quinctio, Pro Sexto Roscio Amerino, Orationes Verrinae, De imperio Cn. Pompei, Catilinariae, In Pisonem, Pro Milone), retorični (De oratore) in filozofski spisi (De re publica, De officiis, De finibus bonorum et malorum, Tusculanae disputationes, Cato maior de senectute, Laelius de amicitia), pogosto po Platonovem zgledu v obliki dialoga. – Njegov kulturnozgodovinski pomen je predvsem v ohranitvi in soočenju z grško filozofijo – Prevod v slovenščino: Največje dobro in največje zlo (1972).
Dostopnost