legvani [indijansko-špansko], Iguanidae, družina plazilcev Amerike in Madagaskarja; noge močne, kremplji; rep večinoma dolg; telesa ne pokrivajo luske; večinoma dolgi 20–30 cm, najmanjše vrste 10 cm, največje 220 cm; hranijo se predvsem z žuželkami in manjšimi vretenčarji; razmnožujejo se z jajci. Drevesne živali, telo večinoma bočno sploščeno, na glavi, po hrbtu in repu greben; na drevju živita npr. mečerepec (Xiphicercus) z oprijemalnim repom in čeladni legvan (Corythophanes); prisesne ploščice na prstih zadnjih nog omogočajo ameriškemu kameleonu (rdečegrli anolis; Anolis carolinensis) plezanje po navpičnih stenah (gekoni). Široke in sploščene so številne talne vrste, npr. krastačarji; baziliski tečejo prek manjših vodnih gladin pol vzravnano; zeleni legvan (Iguana iguana) in bodičastorepi legvan (Haplocercus spinosus) uporabljajo rep za obrambo pred napadalci; čukvala (Sauromalus ater) se v skalnih razpokah tako napihne, da ga ni mogoče izvleči. Edini morski prebivalec je morski legvan. Mnogi legvani lahko spreminjajo barvo, odvisno od temperature, svetlobe in vznemirjenosti. V obrambo pokažejo izrazite barvne lise, dvignejo greben ali napihnejo grlo in tako skušajo prestrašiti napadalca; pogosti so boji za bivališče. – Legvanom podobne oblike so razvile v Starem svetu agame.
Dostopnost