• Išči po:
Bahrajn (uradno ime Dawlat al Baḩrayn, Država Bahrajn), majhna otoška država pred obalo Saudove Arabije v Perzijskem zalivu; v jz. Aziji.

časovni pas srednjeevropski čas + 2 uri
površina 694 km2, glavni otok S–J 45 km, V–Z 15 km
prebivalstvo 666.000, 960 preb./km2, letna rast 3,1 %, življenjska doba 71 let
glavno mesto Manama, 137.000 preb., na severni obali otoka Bahrajn
upravna razdelitev 11 okrožij
članstvo v organizacijah OZN (od 1971), Arabska liga, GCC, OIC, OAPEC
uradni jezik arabski; mednarodni sporazumevalni jezik je angleščina
denarna enota dinar (oznaka BHD)


Naravne razmere
Državo sestavlja skupaj 33 otokov na prehodu Bahrajnskega zatoka v Perzijski zaliv (med obalo Saudove Arabije in polotokom Katar). Pomembni otoki so: otok Bahrajn ter Al Muḩarraq in Sitrah na SV in Umm Na'sān na SZ. Na osrednjem otoku se iz ščitasto oblikovane apnenčaste planote, visoke 30–60 m, dviga 134 m visok Jabal ad Dukhān, na J in JZ pa se raztezajo peščene površine in slana močvirja. Bahrajn ima soparno, vroče subtropsko podnebje z majhno količino padavin (ok. 70 mm na leto). Povprečna mesečna temperatura je od 17 °C (januar) do 34 °C (julij). Na SZ piha vroč in vlažen veter, na JZ pa vroč in suh puščavski veter; piha iz Velike arabske puščave. Podnebje omogoča samo skopo rastje. Kmetijstvo je razvito le na S in SV države, kjer zemljišča namakajo z vodo iz kraških izvirov in arteških vodnjakov; ti dobivajo vodo s celine.

Prebivalstvo
Poseljeni so samo veliki otoki. Večina prebivalcev živi na otoku Bahrajn, v mestu Manama. Nova zemljišča, pridobljena z izsušitvijo morja, in satelitska mesta so razbremenila prestolnico. Prebivalci Bahrajna so mešanci arabskega in perzijskega rodu. Več kot 30 % je tujcev. To so priseljena delovna sila iz Irana, Indije, Pakistana in sosednjih arabskih držav. Večina prebivalcev je muslimanov, 7 % je kristjanov. Šolstvo je razmeroma dobro urejeno, delež nepismenih se je s 50 % v začetku 70. let zmanjšal na 20 %. Od 1978 je v Bahrajnu univerza (Arabian Gulf University).

Državna ureditev
Bahrajn je neodvisna monarhija (emirat). Državo vodi šejk. Ima neomejeno oblast, vlada pa z ministrskim predsednikom (imenuje ga sam) in kabinetom. Ustava iz 1973 je dovoljevala volitve in parlament, vendar ne velja več; parlament je bil 1975 razpuščen. Politične stranke niso dovoljene. Za muslimane velja islamsko pravo, za druge prebivalce pa britansko.

Gospodarstvo
Pridobivanje in predelava nafte sta najpomembnejši gospodarski veji in najpomembnejši vir dohodka države. Ker je bila država odvisna od nafte, zaloge pa so izčrpane, poteka v državi prestrukturiranje gospodarstva. Nastajajo bančna in trgovska središča. Manjše kmetijske površine so samo na S otoka Bahrajn. Tam pridelujejo paradižnik in drugo zelenjavo. Zaradi pomanjkanja sladke vode uporabljajo naprave za razsoljevanje morske vode. Najpomembnejša nahajališča nafte so na območju Jabal ad Dukhāna, pomembne so tudi bogate zaloge zemeljskega plina. Pomemben je tudi industrijski kompleks s tovarno aluminija; zgradili so ga 1971 in ga postopno povečujejo.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 7,0 mlr. USD, 10.500 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 1 %, industrija 35 %, storitvene dejavnosti 64 %
uvoz (2001) 4,5 mlr. USD
izvoz (2001) 5,5 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000) 2,8 mlr. USD


Zgodovina
Otoki so bili poseljeni že v 3. tl. pr. n. š.; od 4. st. n. š. pod Perzijci, v 7. st. so jih osvojili Arabci. 1521–1602 so jih zasedli Portugalci, do 1783 je bil Bahrajn samostojen šejkat pod arabsko dinastijo Al Khalifah. 1867 so sklenili pogodbo o protektoratu z Veliko Britanijo. 1932 so začeli črpati nafto. Od 1971 je Bahrajn neodvisni emirat in pomembno finančno središče v arabskem prostoru. 1981 se je vključil v Zalivski kooperacijski svet. 1992 so sklenili pogodbo o sodelovanju z ZDA na obrambnem področju. Od 1992 so v sporu z državo Katar zaradi otoka Huwār. Od decembra 1994 se stopnjuje nezadovoljstvo pripadnikov večinskega šiitskega prebivalstva (70 %), ker večino vodilnih položajev v državi zasedajo suniti. Protesti – spremljajo jih bombni napadi – so usmerjeni tudi proti visoki stopnji brezposelnosti (ok. 30 %) in slabšanju življenjskih razmer. Novi emir Hamad Bin Isa Al Khalifah je 1999 začel z reformami, ki naj bi ublažile napetosti med suniti in šiiti; februarja 2002 se je razglasil za kralja.

Sorodna gesla: Ad Dammām | Heim, Arnold | Katar | Manama | Velika arabska puščava | zalivske države


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek