1. Valencia [valénsja], pokrajina na V Španije, v priobalnem pasu med izlivom reke Ebro in reko Segura, sestavljajo jo današnje province Alicante, Castellón de la Plana in Valencia; 23.255 km2, 4,7 mln. preb. Naplavne ravnice ob rečnih izlivih med najbolj rodovitnimi predeli Španije, saj z namakanjem omogočajo več žetev na leto; pridelovanje pšenice, riža, zelenjave, južnega sadja in vina.
Sorodna gesla: Alicante | Castellón de la Plana | katalonska književnost | Valencia2. Valencia, pristaniško mesto v Španiji, ob Sredozemskem morju (pristanišče Grao), glavno mesto regije in province Valencia (10.776 km2, 2,2 mln. preb.), ob izlivu reke Turia, kot tudi pokrajine Valencia; tretje največje špansko mesto (738.000 preb.); sedež nadškofije, stolnica (13.–15. st.); univerza (ustanovljena 1499), muzeji, številne cerkve, stara mestna vrata, ostanki mestne utrdbe, velika bikoborska arena, botanični vrt; raznovrstna industrija (ladjedelnica, kovinska, lesna, tekstilna idr.); pomembno prometno vozlišče; izvoz pomaranč, vina, rozin, olivnega olja in riža.
Zgodovina: ustanovili so jo Grki, nasledili so jih Kartažani in Rimljani, pozneje Zahodni Goti, za njimi Mavri. V 11. st. je mesto skupaj z vzhodnošpanskim priobalnim območjem sestavljalo samostojno kraljevino. V 12. in 13. st. glavno mesto mavrske države; 1238 priznalo aragonsko oblast; 1936/37 v španski državljanski vojni sedež republikanske vlade.
Sorodna gesla: Elche | Júcar | La Albufera | Oliva | Sagunto | Turia | Valencia3. Valencia, mesto v Venezueli, glavno mesto zvezne države Carabobo, z. od jezera Lago de Valencia, 1,2 mln. preb.; sedež katoliške nadškofije, univerza (od 1852); središče kmetijske okolice; tekstilna, lesna, cementna industrija. – Ustanovljena 1555; nekaj časa glavno mesto Venezuele.
Dostopnost