pol [grško],
1. biologija: polarnost.
2. geografija: zemeljski pol, zemeljski tečaj, točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os: severni pol, južni pol. Z geografskim polom se ne ujema geomagnetni tečaj, mesto na zemeljskem površju, kjer potekajo silnice zemeljskega magnetnega polja pravokotno na površje Zemlje, tj. kjer je horizontalna intenziteta magnetnega polja enaka 0. Geomagnetni severni pol na kanadsko-arktičnem otočju in geomagnetni južni pol na robu antarktične celine (Zemlja kralja Jurija V.) si ne ležita povsem nasproti, povezovalna črta ne poteka skozi središče Zemlje.

Sorodna gesla: beg od polov | horizontalna intenziteta | južni pol | poldnevnik | potovanje polov | severni pol | zemeljsko magnetno polje
3. astronomija: nebesni pol, nebesni tečaj, prebodišči vrtilne osi Zemlje z nebesno kroglo (nebo): severni nebesni pol in južni nebesni pol.

Sorodna gesla: nebo
4. matematika: 1) vrednost neodvisne spremenljivke, pri kateri ima funkcija neskončno vrednost (graf ima navpično asimptoto). 2) polara.

Sorodna gesla: funkcija | krivulja | polara
5. fizika: mesto z največjo koncentracijo silnic nekega polja; npr. pozitivni in negativni pol v električnem polju, s. in j. pol v magnetnem polju. Tudi pozitivni in negativni priključki napetostnih izvorov.

Sorodna gesla: dipol | električno polje | magnetno polje | zamenjava polov


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek