kompenzacija [latinsko],
1. psihologija: mehanizem zakrivanja kakšne pomanjkljivosti s poudarjanjem prednosti na drugih področjih; po A. Adlerju se manjvrednost kompenzira ali nadkompenzira z izrazitejšim stremljenjem po moči.

Sorodna gesla: Adler, Alfred | uveljavljanje
2. medicina: premostitev motnje pri delovanju, ko namesto okvarjenega organa začne pospešeno delovati drug organ: npr. pri zastoju ali odstranitvi ene ledvice se pojavi hipertrofija druge, zaradi napak srčnih zaklopk hipertrofira srčna mišica.

Sorodna gesla: hipertrofija
3. tehnika: izravnava določene količine z nasprotno delujočo količino.

Sorodna gesla: kompas | kompenzacijska metoda | kompenzator
4. elektrotehnika: kompenzacija popačenj, izravnavanje oz. odpravljanje dušilnih in časovnih popačenj, ki se pojavijo pri prenosu signalov in se kažejo kot motnja zvoka ali slike.

Sorodna gesla: motnja


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek