glikoliza [grško], Embden-Meyerhofova razgradnja, eden temeljnih procesov presnove, ki poteka v vseh celicah. Ogljikovi hidrati (glukoza, glikogen) se v približno desetih zaporednih stopnjah razgradijo do piruvične kisline. Pri tej razgradnji se kisik ne porablja, zato se pri glikolizi sprosti razmeroma malo kemične energije. Če ima celica na voljo dovolj kisika, se piruvična kislina razgradi do konca v ogljikov dioksid in vodo in pri tem se sprosti več kemične energije. Če pa celica nima kisika, se piruvična kislina spremeni v etanol, mlečno kislino ali kakšno drugo organsko kislino, pri tem pa celica ne dobi nič več kemične energije. Mlečna kislina velikokrat nastaja tudi v tumorskih celicah, čeprav imajo na voljo dovolj kisika (hipoteza O. H. Warburga o nastanku raka zaradi motnje pri celičnem dihanju).

Sorodna gesla: alkoholno vrenje | glikogen | glukoza | Pasteurjev učinek | piruvična kislina | vrenje | Warburg, Otto Heinrich


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek