linearni motor, električna pogonska naprava brez gibljivih delov, ki deluje brez dotika in brez trenja, posebej primerna za vozila v tehniki vožnje brez dotika, tudi dvigala in druga sodobna transportna sredstva. Na dnu vozila razporejene poljske tuljave brez dotika objemajo železno tračnico, ki je trdno vpeta v tla. V tem sklopu tuljav se z elektronskimi močnostnimi stikali proizvaja potujoče električno polje, katerega smer je nasprotna smeri gibanja vozila. Sklop tuljav se tako elektromagnetno »preprijema« vzdolž tračnice.
Linearni motor po svojem načelu ustreza odvitemu elektromotorju na izmenični tok, katerega kratkostični rotor predstavlja tračnica. Vozilo se začne premikati zaradi momenta na sklop tuljav s potujočim poljem. Ker se pri tem pogonskem principu noben del ne obrabi, je mogoče z linearnim motorjem dosegati bistveno višje hitrosti kot z navadnimi tirnimi vozili (magnetna lebdeča železnica). Preskušeni so tudi linearni motorji, pri katerih se izmenično polje proizvaja v trdno vpeti tračnici in deluje na magnete v vozilu, tako da vozilo upravljajo s centralnega mesta.

Sorodna gesla: elektromotor | magnetna lebdeča železnica | motor | tehnika vožnje brez dotika | transrapid


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek