• Išči po:
Moldavija (uradno ime Republica Moldova, Republika Moldavija), država na JV Evrope, med Romunijo in Ukrajino, nima lastnega dostopa do morja.

časovni pas srednjeevropski čas + 1 ura
površina 33.844 km2, S–J 400 km, V–Z 150 km
prebivalstvo 3,6 mln., 107 preb./km2, letna rast 0,1 %, življenjska doba 65 let
glavno mesto Kišinjev, 660.000 preb., 90 m nad morjem, v središču države
upravna razdelitev 13 okrajev
članstvo v organizacijah OZN (od 1992), SND (parlament je glasoval proti vključitvi), Svet Evrope, OVSE
uradni jezik moldavski; na določenih območjih govorijo ruski, ukrajinski in gagavški jezik
denarna enota lev (oznaka MDL)


Naravne razmere
Moldavija obsega nekdanjo Besarabijo med Prutom in Dnestrom ter nekaj ozemlja v. od Dnestra. Na S je rahlo valovita stepa, ki se proti J dviguje v nekoliko višje srednjemoldavsko gričevje Kodry (do 429 m nad morjem). Naprej do Črnega morja je ravna stepa. Skoraj celotno površje (86 %) pokriva zelo rodovitna črna prst, stepsko rastje so skoraj povsem spodrinile kulturne rastline. Rjava gozdna tla so omejena le na gričevje Kodry, gozdnih površin je le 8 %. Prevladujeta hrast in bukev. Podnebje je subkontinentalno z velikim temperaturnim nihanjem in povprečno letno temperaturo 9,2 °C; letna količina padavin je skromna (470 mm v Kišinjevu, na J le od 300 do 350 mm).

Prebivalstvo
65 % prebivalcev je Moldavcev, ki so po rodu Romuni, 14 % je Ukrajincev, 13 % Rusov, 3,5 % Gagavzov, 2 % Bolgarov, drugo so manjše etnične skupine. Rusi in Ukrajinci živijo večinoma v. od Dnestra, kjer jih je približno polovica od 500.000 tam živečih prebivalcev. Okrog mesta Komrat na J živijo Gagavzi. Skoraj polovica prebivalcev živi v mestih. 60 % je kristjanov (prevladujejo pravoslavni), 10 % judov. V Moldaviji je 51 strokovnih šol, 8 visokih šol in ena državna univerza.

Državna ureditev
Moldavija je od 1991 republika. Parlament ima 104 člane, ki jih izvolijo za štiri leta. Na čelu države je predsednik, izvoljen na neposrednih volitvah. Ustava iz 1994 zagotavlja Gagavzom in Dnestrskemu območju avtonomijo v okviru republike Moldavije; vendar pa se je »Dnestrska republika« razglasila za samostojno državo.

Gospodarstvo
Več kot dve tretjini zaposlenih dela v kmetijstvu. Glavni pridelki so žito, sladkorna pesa, zelenjava, sadje (predvsem grozdje), krompir in sončnice. V okviru živinoreje gojijo predvsem prašiče, govedo, ovce, koze in perutnino. Pomembno je pridelovanje tobaka in kakovostnih vin (navadnih in penečih) ter eteričnih olj (posebej rožnega olja).
V mestih prevladuje živilska industrija; razvili so še tekstilno, usnjarsko in elektroindustrijo, industrijo kmetijskih strojev, kablov, hladilnikov in televizorjev.
Trgovinska bilanca je negativna. Uvažajo predvsem stroje in kovinske izdelke, izdelke lahke industrije, energijo (tudi električno) in kemijske izdelke. Izvažajo kmetijske proizvode, poleg tega še tekstilne izdelke in stroje. Najpomembnejše trgovinske partnerice so Rusija, Ukrajina, Belorusija in Romunija.
Železniško omrežje ima 1150 km prog. Na Dnestru, ki je v Moldaviji ploven, je razvit notranji ladijski promet. Od 20.000 cest jih je bilo 1990 asfaltiranih 14.000 km.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 1,7 mlr. USD, 460 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 28 %, industrija 21 %, storitvene dejavnosti 51 %
uvoz (2001) 865 mln. USD
izvoz (2001) 580 mln. USD
zadolženost v tujini (2001) 700 mln. USD


Zgodovina
1924 so znotraj Ukrajinske SSR ustanovili Moldavsko ASSR, ki so jo 1940 po priključitvi Besarabije in s. Bukovine preimenovali v SSR. 1941–44 je bila romunska, potem pa spet zvezna republika v okviru ZSSR. Politika perestrojke, ki jo je začel sovjetski partijski voditelj Gorbačov, je tudi v Moldaviji 1988 sprožila nacionalno gibanje. Vrhovni sovjet je avgusta 1991 razglasil neodvisno republiko Moldavijo. Na prvih demokratičnih predsedniških volitvah 8.12.1991 je zmagal M. Snegur, od 1990 predsednik vrhovnega sovjeta. Od 1989 tleče mednacionalne napetosti so se zaostrile 1990. Na J živeča manjšina Gagavzov je avgusta razglasila suvereno republiko. Parlament njihovih avtonomističnih teženj ni priznal. Septembra je območje v. od Dnestra, kjer živijo večinoma Rusi in Ukrajinci, razglasilo neodvisno Dnestrsko republiko. To območje je že večkrat zavrnilo priključitev k Romuniji. Boji med separatisti in vladnimi silami so pripeljali do uvedbe izrednega stanja. Odpravili so ga šele z mirovno pogodbo julija 1992. Navidezen mir so vzpostavili z namestitvijo 14. ruske armade, ki je prej nastopala v korist Dnestrske republike. Na referendumu v začetku 1993 je prebivalstvo zavrnilo združitev z Romunijo. Avgusta 1993 je zelo majhna večina v parlamentu glasovala proti vključitvi v SND. Vlada, ki to vključevanje podpira, vseeno pošilja svoje predstavnike na konference SND. Na prvih demokratičnih volitvah 27.2.1994 je zmagala vladajoča stranka agrarnih demokratov, ki združuje nekdanje komuniste in predstavnike kolhozov. Na predsedniških volitvah 17.11. in 1.12.1996 je Snegurja premagal predsednik parlamenta, Petru Lucinschi, nekdanji visoki funkcionar moldavske KP in KP ZSSR (kot socialdemokrat, ki je komunizem označil za zgrešeno pot). Na volitvah marca 2001 so zmagali komunisti, ki so obljubljali izboljšanje socialnih razmer. Novi predsednik Vladimir Voronin se je še tesneje navezal na Rusijo. 2002 demonstracije ob predlogu zakona o ruščini kot uradnem jeziku in novembra 2003 ob osnutku sporazuma, ki bi Rusiji v Pridnestrju dovoljeval vojaška oporišča. Moldavija je padla v še hujšo gospodarsko krizo, vlada je upočasnila privatizacijo.

Sorodna gesla: Balta | Besarabija | Kišinjev | Romunija | Snegur, Mircea | Ukrajina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek