grafologija [grško], sistematično raziskovanje izraznosti (izraz) pisave, da bi spoznali osebnost posameznika; pri tem je razlaga posameznih značilnosti gibov (pritisk, smer in oblika potez, način povezovanja črk itd.), oblike (trdnost, izrazitost, raznolikost), pa tudi oblikovanja besedila (velikost, položaj, razmiki med besedami in vrsticami) in kombinacij teh značilnosti odvisna od vtisa o celoti; na podlagi posameznih značilnosti pisave ni mogoče preprosto sklepati o določenih lastnostih značaja (kot so skušali v drugi polovici 19. st. ob začetkih grafologije J. H. Michon, J. Crépieux-Jamin idr.), ker določa valenco vsake posamezne značilnosti vtis o celoti. K utemeljitvi grafologije je pripomogel predvsem L. Klages. Uporabnost grafologije je sporna, ker je podoba pisave odvisna še od mnogih drugih okoliščin, ne samo od posameznih osebnostnih dejavnikov. Presojanje o avtorstvu pisave ne sodi v grafologijo; o tem odločajo izvedenci za pisavo; pri odločanju o avtorstvu so značajske značilnosti upoštevane le v manjši meri.
Dostopnost