stavbarnica, delavniška skupnost zidarjev in kamnosekov za načrtovanje in graditev velikih cerkva; izpričana od 12. st. Stalne stavbarnice so bile samo ob obsežnih objektih, višje pa so bile v Strasbourgu, Kölnu, Bernu in na Dunaju; dunajski so bile podrejene tudi stavbarnice na Slovenskem. Stavbarnico sta vodila operarius (poslovodja) in magister operis (umetniški vodja); podrejeni so jima bili polirji, pomočniki in vajenci. Skrbno varovane tehnične idr. vednosti so vodje izročali svojim naslednikom kot »skrivnosti«. V 16. st. so se postopoma združile s cehi, 1731 uradno razpuščene. Njihovo strogo organizacijo in visoko razviti čut za poklicna etična načela so prevzeli prostozidarji.
Dostopnost