prevzemanje,
1. splošno: prejem, sprejem (npr. blaga, materiala; dolžnosti, nalog ipd.).
2. jezikoslovje: proces sprejemanja razl. jezikovnih znamenj v kakšen jezik iz drugih jezikov, npr. fonemov (), morfemov (antidelec), besed (jazz), besednih zvez (first lady). Glede na stopnjo prilagojenosti tuje prvine v danem jeziku ločimo pri občnih imenih sposojenko in tujko, pri lastnih imenih pa polcitatno besedo in podomačeno lastno ime; primerjava citatna beseda oz. besedna zveza, tj. beseda, navajana v izvirnem jeziku; ni del slovenskega knjižnega jezika.

Sorodna gesla: beseda | besedna zveza | citatna beseda | fonem | morfem | občno ime | podomačeno lastno ime | polcitatna beseda | pravopis | sposojenka | tujka


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek