Kuš, staroegiptovska pokrajina j. od Egipta, približno ustreza zdajšnji Nubiji; dežela, bogata z zlatom, in zato zelo zaželena. Že v Srednji državi si je Egipt pod 12. dinastijo (ok. 1950 pr. n. š.) podredil njen s. del, v začetku Nove države pod 18. dinastijo pa vso deželo, pri tem je bilo porušeno staro glavno mesto Kerma. Prav nasprotno je v poznoegiptovskem obdobju od sredine 8. st. Zgornji Egipt pripadal kraljem Kuša, ki so vladali v Napati (četrti katarakt) in so od 713/12–656 pr. n. š. kot 25. dinastija obvladovali ves Egipt in se naslanjali posebej na tradicije Stare in Srednje države. 593 si je Kuš podredil Psametih II. Ok. 300 pr. n. š. se je okrog glavnega mesta, ki so ga premaknili v Meroë (200 km severno od Kartuma), oblikovala nova država, ki je prek ptolemajskega Egipta sprejemala helenistične kulturne vplive in se ohranila do 4. st. n. š. (priselitev Aksumitov). Iz Kuša je izpeljana označitev kušitski, ki se uporablja za eno od vej hamitskega jezika (hamiti); kušitski jezik govorijo mdr. Gali, Somalci, Masaji.