Nuklearna elektrarna Krško (kratica NEK), jedrska elektrarna v Krškem. Vsebuje tlačni lahkovodni reaktor, ki razvija 1882 MW toplotne moči. V njem je nameščenih 121 gorivnih elementov, ki skupaj vsebujejo 48,7 t obogatenega urana. Hladilo je navadna voda z dodatki borove kisline H3BO3, ki teče v zaprtem cevnem sistemu. Moč reaktorja uravnavajo s 33 regulacijskimi svežnji. Za varen prenos toplote iz reaktorja do turboagregatov je uporabljen dvokrožni sistem; prenos med primarnim in sekundarnim krogom poteka v dveh uparjalnikih. Para, ki nastaja v sekundarnem krogu, poganja visokotlačno in dve nizkotlačni turbini ter prek njih električni generator. Neto električna moč elektrarne je 707 MW (prvotno 632 MW), na leto pa proizvede pribl. 4 TWh električne energije. Vse enote, ki jih obteka primarna voda, obdaja 71 m visok zaščitni zadrževalni hram z 0,76 m debelimi stenami. V NEK nastane na leto 24 t (pribl. 7 m3) izrabljenega goriva, kar na prebivalca Slovenije ustreza kocki s stranico 1,5 cm3. Gorivo je v reaktorju tri leta, nato pa visokoaktivne odpadke prestavijo v bazen za razsevanje, kjer ostane nekaj let ali desetletij. Elektrarno je za skupne potrebe Slovenije in Hrvaške, ki si delita pridobljeno električno energijo, zgradilo ameriško podjetje Westinghouse. Decembra 1974 je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito položil temeljni kamen. Septembra 1981 so v reaktorju sprožili samovzdrževalno reakcijo, mesec pozneje pa so opravili prvo sinhronizacijo na omrežje. Februarja 1982 je elektrarna dosegla 100-odstotno moč, februarja 1984 pa je dobila dovoljenje za redno obratovanje. Slovenija dobi približno tretjino električne energije iz NEK, zato ta pomeni pomemben in težko nadomestljiv vir električne energije.
Dostopnost