Hugo [igó], Victor (Marie), francoski pesnik, *26.2.1802 Besançon, †22.5.1885 Pariz; 1824 ustanovil časopis La Muse française, glasilo francoske romantike; 1848 demokratski poslanec, nasprotnik Napoleona III.; 1851–70 v izgnanstvu, po oklicu republike se je vrnil v Pariz. Vodilni francoski romantik; utelesil tip vidca in preroškega pesnika, ki povezuje moč besede z močjo zaklinjajoče vizije; z zmesjo vzvišenega in grotesknega zasnoval nov umetniški slog. Avtor filozofsko-politične lirike (Jesensko listje, Feuilles d'automme, 1831, Premišljevanja, Les contemplations, 1856), vizionarskega epa kot manifestacije zgodovine človeštva (Legenda stoletij, La légende des siècles, 1859–83) in romantičnega zgodovinskega romana (Notredamska cerkev v Parizu, Notre-Dame de Paris, 1831; sl. 1931). Njegov roman Nesrečniki (Les Misérables, 1862; sl. 1957) – glavna oseba je nekdanji kaznjenec – pomeni vstop proletarskih in najnižjih slojev v književnost. Drame (Ruy Blas, 1838; sl. 1911).
Dostopnost