Jonci, grško ljudstvo, ki se je ok. 1900 pr. n. š. iz s. Balkana priselilo v Grčijo in se pomešalo s staroselci. 11.–10. st. so, potem ko so jih deloma izrinili sz. Grki in Dorci, ki so vdrli v Grčijo, naseljevali Kiklade in srednji del z. obale Male Azije ter bližnje otoke (Jonija), kjer se je pozneje 12 mest združilo v jonsko zvezo. Na grški celini sta ostali jonski le Atika in Evboja. Jonci so bili zaradi stikov z V najnaprednejše pleme Grkov; dosegli so visoko življenjsko raven in visok kulturni razcvet, posebej v pesništvu (Homer, Arhiloh), filozofiji (jonski naravoslovci Tales iz Mileta, Anaksimen, Anaksimander, tudi Heraklit), v arhitekturi in likovni umetnosti (jonski slog). Ok. 555 pr. n. š. so jih podredili Lidijci, 547/546 pa Perzijci, proti katerim so se 499 in 493 zaman uprli (jonska vstaja). Osvobojeni 479 pr. n. š. so bili Jonci večinoma člani atiške pomorske zveze, toda v peloponeški vojni so prestopili na stran Šparte; z Antalkidasovim mirom spet pod perzijsko oblastjo, dokončno jih je osvobodil šele Aleksander Veliki.