kraško polje (hrvaško-angleško polje, nemško Polje), kraška vdolbina z ravnim dnom in kraškim odtokom, pogosto obdana z višjim svetom (kras). Kraško polje nastane iz tektonsko zasnovanih kotanj ali z zraščanjem vrtač in uval, predvsem z raztapljanjem apnenca. V najnižjem delu kraškega polja so pogosto požiralniki, v katerih poniknejo vode, ki tečejo prek kraškega polja. Glede na vodne razmere kraško polje delimo na jezersko (trajno ali skoraj trajno jezero na dnu ali delu dna, npr. Cerkniško polje), periodično (vsakoletno poplavljeno, npr. Planinsko polje) in suho (ni več površinskega vodnega toka ali poplav, npr. Babno polje, Dobrepolje). Kraška polja so značilna oblika dinarskega krasa in se pogosto pojavljajo kot nizi kraških polj na dnu podolij; v Sloveniji predvsem v Notranjskem podolju (Babno, Loško, Cerkniško, Planinsko polje) in Zahodnodolenjskem podolju (Ribniško, Kočevsko polje – z več kot 100 km2 površine največje kraško polje v Sloveniji).

Sorodna gesla: estavela | kras | požiralnik | uvala | vrtača


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek