digitalne tehnike tiska, upodabljajo odtise z bitnimi preslikavami v spominu procesnega računalnika. Glede na značilnosti tiskovne forme se tiskarske tehnike delijo v visoki, globoki, ploski in prepustni tisk. Ker mora biti tiskovna forma v vseh primerih fizično prisotna, se imenujejo analogne tehnike tiska. Po drugi strani so digitalne tehnike tiska tiste, kjer fizično prisotno tiskovno formo nadomešča dinamični pomnilnik v računalniku – RAM. V dinamičnem pomnilniku so shranjeni vsi podatki, s katerimi procesni računalnik krmili prenašanje tiskarskega črnila, tonerja ali kakšnega drugega medija na papir. Digitalne tehnike tiska pogosto imenujejo kar računalniške tehnike tiska, tiskalnike pa še pogosteje zamenjujejo s pisalniki, še zlasti, ker gre navadno za enake načine delovanja: laserski tisk, kapljični tisk, termosublimacijski tisk, termotransferni tisk s skupnim imenom termalni tisk. Tiskalniki in pisalniki se ločijo po zmogljivosti. Pisalniki so praviloma nizko ločljivi (do 600 dpi) in nizko zmogljivi (do šest odtisov na minuto) ter se uporabljajo predvsem za boljše komuniciranje z računalnikom. Digitalni tiskalniki so nasprotno bodisi visoko kakovostni (npr. izdelava korekturnih odtisov v barvah) ali pa visoko zmogljivi za tiskanje večjih naklad.
Dostopnost