1. teritorialna obramba (kratica TO), naloge znotraj dosedanje obrambe zveze NATO, ki so ostale v pristojnosti posameznih ozemelj (teritorijev), zlasti jamstvo in odgovornost v zvezi z nenehno bojno pripravljenostjo oboroženih sil zveze NATO.

Sorodna gesla: NATO
2. teritorialna obramba, sistem vojaške in administrativnoupravne organizacije, namenjen za zaščito državnega ozemlja (teritorija) pred delovanjem nasprotnika med vojno in v miru in opravljanje drugih nalog, ki so pomembna za ljudsko obrambo. To je največja organizirana oblika za vodenje vojne. Glavne naloge: organizacija in vodenje neposredne obrambe ozemlja pred delovanjem vrinjenih, desantnih in drugih sovražnikovih sil, zavarovanje objektov in komunikacij, sodelovanje z enotami operativne vojske in zagotavljanje dela notranjih organov, oblasti in gospodarstva, organizacija transporta, evakuacije in preskrbovanja prebivalstva idr. Sestavljajo jo štabi, enote in zavodi, ki sicer začnejo delovati v vojni, v miru pa so le jedra. To je urejeno z obrambnimi zakoni in ustavo. Takšno organizacijo imajo Švica, Švedska in druge skandinavske države, Francija, Velika Britanija, Nemčija, Poljska, Romunija in nekatere afriške in azijske države. V nekdanji SFRJ je bila teritorialna obramba enakopraven del skupnih oboroženih sil. Slovenska teritorialna obramba se je preoblikovala v Slovensko vojsko.

Sorodna gesla: oborožene sile


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek