potres, tresljaji na zemeljski površini, nastanejo pri nenadnih dogodkih v zemeljski skorji ali v zgornjem delu zemeljskega plašča. Mesto nastanka potresa se imenuje žarišče potresa ali hipocenter in mesto pravokotno nad njim na zemeljskem površju epicenter. Od potresnega žarišča se širijo tresljaji kot valovi (potresni valovi) po vsej zemeljski obli; zaznavajo jih potresne opazovalnice. Iz vrste, intenzitete in trajanja valov lahko določimo globino žarišča. Moč potresa merimo po Mercallijevi ali Richterjevi lestvici. Glede na nastanek ločimo udorne potrese (3 % vseh potresov), vulkanske potrese (7 %) in tektonske potrese (90 % vseh potresov); po globini potresnega žarišča plitve potrese (do 70 km globoke), srednje globoke potrese (70–300 km) in globoke potrese (300–700 km). Skupno število potresov na leto je več kot 1 mln., katastrofalnih potresov je okoli pet na leto. Potresna območja so razširjena na Zemlji zelo neenakomerno; najbolj pogosti so na celotnem obrobju Tihega oceana in na območju mladih (terciarnih) nagubanih gorovij od Alp do Himalaje in gorovij j. Azije. V srednji Evropi so le lažji potresi. S preučevanjem potresnih valov lahko ugotovimo lupinasto zgradbo Zemlje. Pri zdajšnjih razmerah znanosti ni mogoče napovedovati potresov. Domnevamo, da so največje koncentracije potresov na subdukcijskih območjih, kjer plošče litosfere tonejo druga pod drugo.
Dostopnost