• Išči po:
Peru (uradno ime República del Perú [špansko], Piruw [kečvansko], Republika Peru), država v sz. delu Južne Amerike, ob Tihem oceanu; meji na Ekvador, Kolumbijo, Brazilijo, Bolivijo in Čile.

časovni pas srednjeevropski čas – 6 ur
površina 1,285.216 km2, S–J 2000 km, V–Z 1200 km
prebivalstvo 25,2 mln., 20 preb./km2, letna rast 2,1 %, življenjska doba 67 let
glavno mesto Lima, 6,3 mln. preb., 150 m nad morjem, v obalni ravnini ob Ríu Rímac
upravna razdelitev 25 departmajev, ki jih vodijo prefekti
članstvo v organizacijah OZN (od 1945), OAS, ALADI, APEC, SELA, Andski sporazum, Amazonski sporazum
uradni jezik španski; na določenih območjih tudi kečvanski, ajmaranski in drugi indijanski jeziki
denarna enota sol (oznaka PES)


Naravne razmere
Peru je po površini tretja največja država Južne Amerike, za Brazilijo in Argentino. Ozemlje se deli na tri zelo različne pokrajinske enote. Ob tihooceanski obali je 50–150 km široka obalna ravnina (Costa, 12 % površine Peruja), pretežno puščavsko območje z rečnimi oazami ob izstopu gorskih dolin. Gorski svet (Sierra, 27 % površine) obsega več gorskih nizov Kordiljer, ki potekajo vzporedno z obalo (Zahodna, Srednja, Vzhodna Kordiljera), številne ognjenike, široke podolžne doline (največja je ob Ríu Marañón) in obsežne visoke planote. V j. delu prehajajo visoke planote okrog jezera Titikaka v Bolivijsko visoko planoto. Najvišji vrh Peruja je Nevado Huascarán (6768 m) v poledeneli Zahodni Kordiljeri. Vzhodne verige Andov prehajajo v hribovito La Montaño, na SV v Amazonsko nižavje, prekrito s tropskim pragozdom; to območje obsega 61 % vse površine. Zaradi mnogih slapov in brzic večina perujskih rek ni plovna. Pokrajinske enote se med seboj razlikujejo tudi po podnebju. Obalni pas je zaradi hladnega Perujskega toka, ki preprečuje dotok vlažnega in toplega zraka s Tihega oceana in s tem padavine na obali, sušen (na leto le ok. 50 mm padavin). V andskem delu je zmerno hladno (letno povprečje ok. 15 °C s precejšnjim dnevnim nihanjem); na višavju pade poleti dovolj dežja (do 1000 m), da je mogoče kmetovati brez namakanja. V vlažnotropskem Amazonskem nižavju (25–30 °C) pade na leto ok. 3000 mm padavin. Več kot polovico države pokriva gozd, tropski deževni gozd v Amazonskem nižavju, ki z višino prehaja v gorski gozd. V Andih so visokogorske stepe paramo na S in puna na J. Na z. pobočjih Obalne Kordiljere prevladuje trnasto grmičje, v obalnem pasu večinoma skromno puščavsko rastje.

Prebivalstvo
Približno polovica prebivalcev je visokogorskih Indijancev (Kečvanci, Ajmaranci); poleg njih živijo v v. nižavju majhne, izolirane skupine gozdnih Indijancev (Pani, Tupijci). Mesticev (mešanci med Indijanci in belci) je tretjina prebivalcev, belcev, večinoma potomcev starošpanskih priseljencev, pa 12 %. Drugo so manjšine črncev, mulatov in Azijcev. Zaradi izseljevanja visokogorskih Indijancev v obalni pas se je število prebivalcev velikih obmorskih mest zelo povečalo; večji del priseljencev živi v barakarskih naseljih (barriadas) na robu mest ali v revnih delih v mestnih središčih (tugurios). V mestih živi že skoraj 70 % Perujcev. Daleč največja je aglomeracija Lima-Callao, najpomembnejše gospodarsko središče države, kjer živi četrtina vsega prebivalstva. Večina Perujcev je katoličanov; krščanstvo se je deloma tudi pomešalo z indijanskim verovanjem. Osnovno šolanje je obvezno za vse otroke od 6. do 15. leta, vendar ga marsikje ne morejo izvajati. Nepismenih je ok. 13 % prebivalcev. V državi je več kot 40 univerz, med njimi 1551 ustanovljena nacionalna univerza v Limi, ki je najstarejša v vsej Južni Ameriki.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1980, ki je po dvanajstih letih vojaške diktature omogočila ponovno vzpostavitev civilne oblasti, je Peru predsedniška republika. Nova ustava (1993) je okrepila položaj predsednika države; volijo ga na neposrednih volitvah za pet let (možnost ponovne izvolitve). Odpravili so dvodomni parlament (kongres), sestavljen iz senata in poslanske zbornice; parlament ima zdaj 120 poslancev, ki jih izvolijo vsakih pet let. Najvišje sodišče v tristopenjskem pravosodnem sistemu je vrhovno sodišče v Limi. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Gospodarstvo surovinsko bogate andske države je še močno odvisno od kmetijstva, v katerem je zaposlenih 35 % aktivnega prebivalstva. Najstarejša oblika gospodarjenja so indijanske comunidades indígena, vaške skupnosti v Andih s kolektivnim lastništvom zemlje in obdelovanjem. Na obsežnih pašnikih gojijo ovce, govedo, prašiče, alpake in lame; poljedelstvo (deloma staroindijansko terasno in namakalno) daje predvsem hrano za lastne potrebe (žito, krompir in druge gomoljnice), saj je zaradi preprostega obdelovanja pridelek zelo skromen. Najpomembnejše kmetijsko območje je obalni pas; na velikih in srednjih posestvih pridelujejo bombaž, sladkor, riž in sadje. Na v. strani Andov pridelujejo predvsem čaj, kavo, riž ter (ilegalno) koko; pridelovanje in izvoz koke imata vse večji gospodarski pomen. V Amazonskem nižavju pridobivajo les in naravni kavčuk. Pomembno je ribištvo; največ nalovijo sardel, ki jih predelajo v ribjo moko za izvoz. Perujsko ribištvo občasno prizadene sprememba gibanja morskih tokov v Tihem oceanu, t. i. El Niño. Glavni vir deviznih dohodkov je rudarstvo (do 50 % dohodka), predvsem baker, svinec, cink, srebro, železova ruda in nafta. Deloma podržavljena industrija je zgoščena v velikih mestih na obali; najpomembnejše panoge so živilska, tekstilna, kemijsko-farmacevtska in petrokemijska industrija, taljenje in predelava kovin.
Gradnjo prometnega omrežja otežuje gorato površje; razmeroma gosto je le na obali, kjer je speljana tudi v celoti asfaltirana panameriška cesta. Železniško omrežje sestavlja več nepovezanih prog, ki morajo na poti v notranjost premagati izredno velike višine (več kot 4000 m). Največje pristanišče je Callao pri Limi. Mednarodni letališči sta v Limi in pri Iquitosu. Turizem je razvit predvsem v starih inkovskih in kolonialnih mestih v Andih.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 51,0 mlr. USD, 2020 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 10 %, industrija 35 %, storitvene dejavnosti 55 %
uvoz (2001, ocena) 7,4 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 7,3 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 33,1 mlr. USD


Zgodovina
Potem ko je F. Pizarro zasedel ozemlje današnjega Peruja (1531–35), je postala nekdanja inkovska država (Inki) osrednji del podkraljestva Peru. Največje bogastvo so bila nahajališča srebra. V južnoameriški osvobodilni vojni 1809/10 je bil Peru sprva glavna opora Špancev; neodvisnost je razglasil 1821, vendar je dejansko neodvisen postal šele po hudih bojih s Španci (do januarja 1826). 1825 se je odcepil Zgornji Peru (Bolivija), tako da je poslej ime Peru omejeno le na Spodnji Peru. 1827 se je Peru otresel vladavine S. Bolívarja, ki je deželo priključil svoji velikokolumbijski državi. V času bolivijskega diktatorja A. Santa Cruza je bil Peru priključen k Boliviji (1836–39). Ob koncu državljanske vojne (1842–45) je postal predsednik države Ramón Castilla (1845–51 in 1855–62); zagotovil je gospodarski vzpon (gvano, soliter) in dosegel politično stabilnost države (ustava 1860). V t. i. solitrni vojni (1879–84) se je Peru bojeval na strani Bolivije proti Čilu in izgubil svoja območja, bogata s solitrom (Tarapacá, Arica, Tacna). Potem je v deželi zavladal britanski in severnoameriški kapital. 1929 je Čile vrnil Peruju provinco Tacna. 1924 je nastalo socialistično reformno gibanje Ameriška ljudska revolucionarna zveza (Alianza Popular Revolucionaria Americana, APRA), njegov politični program pa se v naslednjih desetletjih, ko je bila, razen v kratkih vmesnih presledkih, na oblasti vojska, ni uveljavil. Šele med vladavino F. Belaúndeja Terryja (1963–68) so začeli izvajati prerazdelitev zemlje in zadružništvo. Po njegovem strmoglavljenju je oblast prevzela levičarsko-nacionalistična Revolucionarna vojaška hunta, ki je podržavila ameriške naftne družbe in 1973 tudi ameriško rudarsko družbo Cerro de Pasco. 1980 je na demokratičnih volitvah ponovno zmagal Belaúnde Terry; on in njegov naslednik A. García Pérez sta se v svojem mandatu spopadala z naraščajočim socialnim nezadovoljstvom in maoističnim gibanjem Sendero Luminoso (Svetleča pot). Od julija 1990 je bil predsednik države A. Fujimori, sin japonskih priseljencev. Aprila 1992 je Fujimori ob podpori vojske razpustil parlament, razveljavil ustavo in imenoval t. i. krizno vlado. 1993 je začela veljati nova ustava, ki je precej okrepila predsednikov položaj v primerjavi s parlamentom. Fujimorijevo avtoritarno vladanje je znova zaostrilo dejavnosti gverilske organizacije Sendero Luminoso, največje opozicijske stranke pa so zavrnile sodelovanje. Januarja 1995 se je znova razplamtel več kot 100 let star mejni spor z Ekvadorjem. 1997 v Limi večkrat demonstracije proti predsedniku Fujimoriju. Aprila 2000 je Fujimori na predsedniških volitvah premagal Alejandra Toleda, ki pa se je zaradi nepravilnosti pritožil. Po množičnih protestih je Fujimori pobegnil na Japonsko in julija 2001 je kot prvi indijanski predsednik prisegel Toleda. Ni mu uspelo rešiti socialnih in gospodarskih težav, zato Peru še vedno pretresajo stavke in drugi protesti in maja 2003 je v državi nekaj časa veljalo izredno stanje.
Peru je 1998 uredil spor glede meje z Ekvadorjem in 1999 s Čilom.

Umetnost
Pred kulturo Inkov številne druge osrednjeandske kulture; za vse so značilni naselbine z mestnimi značilnostmi in veliki templji, npr. gvanjapska kultura (12.–9. st. pr. n. š.) z večnadstropnimi hišami ali čavinska kultura (12.–4. st. pr. n. š.) z veličastnim kamnitim svetiščem na J Bele Kordiljere. Cusco, mesto sončnega boga, so 1533 uničili Španci; na ruševinah templja so zgradili cerkev. Uničenje pa je prizaneslo gorskemu mestu Machu Picchu sz. od Cusca. Inki niso poznali knjižnega jezika, vendar pa se je v ustnem izročilu ohranilo nekaj pričevanj njihovega ljudskega pesništva, npr. junaška drama Apu Ollantay (zapisana šele v 16. st.).

Sorodna gesla: Ajmaranci | Alianza Popular Revolucionaria Americana | Belaúnde Terry, Fernando | Bolívar, Simón | Bolivija | čavinska kultura | El Niño | Fujimori, Alberto | García Pérez, Alán | Huaráz | Huascarán | ikanska kultura | Inki | Kečvanci | Lima | Machu Picchu | osrednjeandska kultura | panameriška cesta | Peru | Perujski tok | Pizarro, Francisco | staroameriška umetnost | Titikaka


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek