holofonija [grško], postopek reprodukcije zvoka, ki se je razvil iz stereofonije in kvadrofonije. Uporablja devet zvočnikov, povezanih v serijo. Krmili jih ustrezna zakasnilna elektronika, ki signal iz skrajno levega zvočnika z določeno zakasnitvijo vodi še do drugih zvočnikov v smeri proti skrajno desnemu. Nasprotno potekajo signali z desnega zvočnika proti levemu. Iz zvočnikov izhaja krogelno valovanje, ki se s seštevanjem (interferenco) valovanj cele serije sestavi v cilindrični val in ustvari zelo dober prostorski občutek zvoka.

Sorodna gesla: interferenca | kvadrofonija | stereofonija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek