starost, 1. splošno:ločimo kronološko starost (od rojstva do določenega trenutka) in biološko starost (mdr. glede na stopnjo telesnega razvoja). Določitev starosti osebka je pomembna predvsem za arheologijo ali paleoantropologijo; določajo jo po okostju; skupaj z določitvijo spola pomeni oporno točko za spoznavanje človeškega osebka ali živali. Določanje starosti se opira predvsem na zobovje, obrabljenost zob, izoblikovanje epifiznih stikov in lobanjskih šivov.
Sorodna gesla: biološka starost | kronološka starost | obrabljenost zob | spol | staranje2. sociologija:z razl. življenjskimi starostnimi obdobji so povezani razl. socialni položaji in opravila. V prvotnih kulturah pogosta delitev prebivalstva na starostne razrede; med seboj so se ločili po ritualnih ceremonijah; znotraj starostnih razredov so posamezniku vselej pripadale določene naloge (glede na sposobnosti, izkušnje itd.). V zahodnih industrijskih družbah na splošno ni ostre delitve starostnih razredov; prehodi so tekoči, vendar ustvarjajo negotovost in socialne probleme (mladinsko prestopništvo, problemi pri prilagajanju spremembam v delovnem procesu). O doslej veljavnih predstavah o zmanjševanju zmogljivosti (zlasti zmogljivosti duha) in sposobnosti za poklicno prilagajanje (kritična meja 35–40 let) zdaj medicina, psihologija in sociologija vse bolj dvomijo; domneva o razl. oblikah staranja. Temu razvoju ustrezajo javna prizadevanja (deloma uzakonjena) in prizadevanja v podjetjih, da bi starejše ohranili sposobne za delo (prešolanje, ustrezna delovna mesta) in s tem zaščitili njihov družbeni položaj. Biološki proces pa je podprt tudi s postopnim izključevanjem iz družbenega življenja (upokojitev). Zaradi vse daljše življenjske dobe in oblikovanja ožje družine brez starih staršev so potrebne institucije, ki upoštevajo potrebo starih po družbenem okolju. Pomen starosti je odvisen od razvojne stopnje tehničnega in vrednostnega sistema družbe.
Sorodna gesla: družina | kriza srednjih let | mladinsko prestopništvo3. geologija:primerjalno ali absolutno datiranje zemeljskih plasti in kamnin. Določitev relativne starosti plasti Datiranje zemeljskih plasti (relativno) s primerjanjem odnosov med posameznimi plastmi in fosili, ki jih te vsebujejo; na tem določanju temelji razčlenitev zemeljske zgodovine. Za mlajše fosile je uporaben fluorjev test za določitev vsebnosti fluorja v zobeh in kosteh (K. P. Oakley, 1911–1981); tako je mogoče ugotoviti, kateri fosilni ostanki iz iste plasti sodijo skupaj. Natančnejše določanje starosti dosežemo mdr. tudi z analizo peloda. Določitev absolutne starosti plasti Datiranje kamnin po letih s preučevanjem trajanja razpadanja (razpolovni čas) radioaktivnih elementov. Za mlajše oddelke metoda radioaktivnega ogljika (14C; ogljik) omogoča natančnejše določanje starosti predvsem lesa. Kosti so za določanje starosti po metodi 14C manj primerne, ker privzemajo v tleh raztopljeni 14C. Test je (z določeno natančnostjo) uporaben za ugotavljanje starosti do 50.000 let. Določanje absolutne starosti omogoča tudi štetje varv in letnic na drevesih ali tramovih, vendar za krajša časovna obdobja.
Sorodna gesla: analiza peloda | elektronsko spinska resonančna spektroskopija | kalij-argonska metoda | letnica | ogljik | razpolovni čas | varve | zemeljska zgodovina4. astronomija:v meteoritih kažejo sledi radioaktivnih elementov starost 1–6 mlr. let. Starost zvezd določajo iz primerjave njihovih energijskih zalog (reakcija proton-proton in Bethe-Weizsäckerjev cikel) z energijskimi izgubami zaradi sevanja. Tako je za zvezde spektralnega tipa B0 določena starost ok. 220 mln. let, za tip A0 ok. 5,2 mlr. let, za kroglaste zvezdne kopice in Galaksijo 12 mlr. let. Hitrosti bega galaksij in Hubblov zakon (E. P. Hubble) pripisujejo galaksijam starost 10–20 mlr. let.
Dostopnost