čebelarstvo (apikultura), gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel zaradi pridobivanja medu, voska, cvetnega prahu, matičnega mlečka, propolisa, strupa, kot tudi zaradi opraševanja žužkocvetnih rastlin in rekreacije. V preteklosti so čebelarji vzgajali čebelje družine v pletenih košarah, danes pa v panjih. To so leseni zaboji z odprtino, brado in vodili, v katere se namestijo leseni okvirji s satovjem. Več panjem, ki so navadno prekriti s streho in imajo velikokrat še manjši delovni prostor, pravimo čebelnjak. Danes čebeljarji panje selijo v kraje, kjer je dovolj čebelje paše. čebelarstvo je znano že iz antične dobe, razširjeno je povsod po svetu. Prvi slovenski čebelnjaki z več panji so iz l7. st. Da so čebele lažje našle svoj panj, so končnice obarvali in poslikali. Danes so umetniško ročno izdelane panjske končnice del slovenske kulturne dediščine. Za slovensko čebelarstvo sta zlasti pomembna čebelarja A. Janša in Albert Žnideršič, ki je uvedel listovni panj. Slovenski čebelarji so vzgojili tudi kranjsko čebelo, ki se je razširila po celem svetu in spada med ohranjene slovenske avtohtone domače živali.
Dostopnost