Bologna [bolónja], mesto v Italiji, v deželi Emilija-Romanja, glavno mesto province Bologna (3702 km2, 911.000 preb.), 371.000 preb.; eno najstarejših in najbogatejših mest v Italiji, ob stičišču pomembnih gorskih prelazov v Apeninih in Vii Aemilii; sedež nadškofije; najstarejša univerza v Evropi (ustanovljena 1119), številne akademije, več tehničnih visokih šol (npr. za industrijsko kemijo), muzeji; trgovsko in industrijsko središče; živilska (testenine, mesni izdelki), obutvena, keramična, kovinska, strojna industrija. Obrobje mesta je bilo med drugo svetovno vojno zelo poškodovano, v starem mestnem jedru pa se je ohranilo veliko srednjeveških kulturnih spomenikov (stolnica San Petronio, arkadni hodniki, palače).
Zgodovina: območje je poseljeno od 9. st. pr. n. š., z izkopavanji so naleteli na številna grobišča villanovske kulture, s keramiko (villanovska žara) in bogatimi kovinskimi pridatki (orožje, nakit, posodje). O vdoru Etruščanov (Felsina) v 6. st. pr. n. š. pričajo grobišča pri Certosi, kjer so našli figuralno okrašene bronaste vedrice in grško keramiko. Po 400 pr. n. š. so jo zasedli Boji (Bononia). 189 pr. n. š. vojaška kolonija. V srednjem veku delila usodo z langobardsko državo, 1167–1278 pripadala lombardski zvezi mest, od 1506 pa občasno Cerkveni državi. 1860 v kraljevini Italiji.
Dostopnost