kartel, združenje gospodarskih družb enake ali različne gospodarske stopnje (horizontalne ali vertikalne) na podlagi pogodbe, da bi omejile ali izključile konkurenco; pri tem družbe ohranijo pravno samostojnost. Najpomembnejše oblike kartela so 1. kondicijski kartel (ureja enotne dobavne, plačilne, posojilne in druge poslovne pogoje), 2. območni kartel (vsakemu podjetju določi ustrezno prodajno območje), 3. cenovni kartel (določa enotne prodajne cene), 4. kvotni kartel (vsakemu podjetju določa proizvajalno kvoto, ki je ne sme prekoračiti), 5. kartel za razdelitev dobička (poleg urejanja cen in kvot določa tudi ključ za razdelitev dobička), 6. sindikat kot najvišja oblika kartela, 7. standardizacijski, tipizacijski in racionalizacijski kartel (ob racionalizaciji zagotavljajo tudi omejevanje konkurence), 8. izvozni kartel (poskuša izključiti konkurenco domačih podjetij na tujih trgih). Karteli običajno nastanejo kot izraz bojazni pred rušilnostjo konkurence v primeru stagnirajočega ali padajočega povpraševanja oz. v primeru tržnih razmer z malo ponudniki (oligopol) ali kot odziv nanjo. Omejitev ali izključitev konkurence kot posledica kartelizacije je za narodno gospodarstvo škodljiva, ker je posledica lahko monopolizacija trga, pridobivanje neupravičenih dobičkov, stagnacija tehničnega napredka ipd., zato vse države strogo nadzirajo oblikovanje kartelskih združb. Državni nadzor nad karteli je lahko na ravni 1. načelne prepovedi (ameriška protitrustovska zakonodaja, nemška zakonodaja o omejitvi konkurence), ki vnaprej razglasi vse kartelske pogodbe za neučinkovite, dovoljuje pa določene izjeme (racionalizacijski, specializacijski, kondicijski, uvozni ali izvozni kartel ali kartel v primeru strukturnih kriz ipd.), vendar le za nekaj let; 2. državnega nadzora, ki zahteva predvsem javnost kartelskih pogodb. Slovenska zakonodaja ureja kartelske sporazume v zakonu o varstvu konkurence (ZVK); po tem zakonu so kartelski sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja med gospodarskimi in povezanimi družbami sporazumi, s katerimi si udeleženci na trgu razdelijo trg, določijo cene blaga ali storitev oz. višine posameznih sestavin cene, se obvežejo, da bodo omejili proizvodnjo, prodajo ali nakup blaga, opravljanje storitev, omejujejo raziskovalno, razvojno ali inovativno dejavnost ipd. Takšni sporazumi, sklepi ali ravnanja, usklajena med gospodarskimi družbami, so izrecno prepovedani, dovoljene so le nekatere različice, ki imajo določeno vsebino ali jih sklepajo manjše in srednje velike gospodarske družbe in imajo določen cilj (krepitev konkurenčne sposobnosti, izboljšanje proizvodnje in distribucije blaga, prispevek k tehničnemu in gospodarskemu napredku ipd.). ZVK pa prav tako prepoveduje zlorabe prevladujočega položaja gospodarske družbe ali povezanih družb. Položaj je prevladujoč, če ima ena družba več kot 40-odstotni delež pri prodaji ali nakupu blaga ali storitev na določenem trgu v Sloveniji oz. če imata dve ali več družb več kot 60-odstotni delež. Kot zloraba prevladujočega položaja se šteje, če takšna družba blago ali storitve prodaja (kupuje) po nesorazmerno visokih (nizkih) cenah ali zahteva od kupcev, prodajalcev, naročnikov ipd. zagotovitev neobičajnih plačilnih ali drugih ugodnosti. Za preprečevanje navedenih dejanj skrbi Urad za varstvo konkurence.
Dostopnost