Rembrandt [rémbrant], Rembrandt Harmensz van Rijn, holandski slikar in grafik, *15.7.1606 Leiden, †4.10.1669 Amsterdam; učenec P. Lastmana. Kot slikar je v svojih portretih ter številnih svetopisemskih in tudi mitoloških in zgodovinskih prizorih postavljal v ospredje duhovni izraz. Imel je velik vpliv na slikarstvo z. Evrope. Pripisanih mu je ok. 700 slik, 300 grafik in 1800 risb. V zgodnjem obdobju v Leidnu (1626–31) predvsem portreti majhnih formatov z močnimi svetlo-temnimi kontrasti. Po preselitvi v Amsterdam (1631) se je Rembrandt uveljavil kot slikar portretov. Uvedla jih je Anatomija dr. Tulpa (1632) z novostmi v obliki razgibane upodobitve skupine. Uveljavil pa se je tudi kot slikar svetopisemskih prizorov v toplih uglašenih barvah. Na tovrstnih slikah svetloba ustvarja prostorsko in duhovno globino. To razkošno in veselju do življenja naklonjeno obdobje, ki ga je Rembrandt preživel v zakonu s Saskio van Uijlenburgh kot svetovljan in zbiralec umetnin, se je končalo z Nočno stražo (1642), sliko, na kateri je upodobitev skupine dojel kot povsem spontano igro svetlobe in teme in so jo zato naročniki odklonili, in ženino smrtjo. Po gospodarskem zlomu in razprodaji imetja (1657/58) se kljub starosti in osamljenosti Rembrandtova ustvarjalna moč ni zmanjšala. Nastale so slike s krepkimi barvnimi nanosi, figure, ki osvetljene z zlato obarvano svetlobo poživljajo mračno okolje: Staalmeesters (1661/62), Titus pri branju (1665), Vrnitev izgubljenega sina (1668). Razvoj povsem ponotranjene umetnosti je viden predvsem v številnih portretih. Priča o vedno hujših življenjskih preskušnjah umetnika in premagovanju teh. Rembrandt je tehniko jedkanice razvil do dinamične izrazne svobode.
Dostopnost