sefirot [hebrejsko], v kabali označitev za deset emanacij ali sfer po svojem bistvu nedoumljivega Boga, ki so deloma razporejene v nasprotne pare ali pa v trojice: iz krone, božje pravolje, izhajata moška modrost in ženski uvid. Iz njiju izhajata ljubezen ali milost in moč ali pravičnost, ki se združujeta v usmiljenju oz. lepoti. Sledijo sijaj, veličastvo in temelj, ki se stekajo v kraljestvo. Sefirote navadno prikazujejo kot drevo življenja ali kot pračloveka (Adam Kadmon), čigar podoba je potencialno vsak posamezni človek.

Sorodna gesla: kabala | Zohar


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek