orkester [grško], v grškem gledališču prvotno prostor za zbor; od 16./17. st. označitev za večjo instrumentalno skupino; po funkciji in zasedbi razlikujemo simfonični, plesni, vojaški, jazzovski, pihalni, godalni ali komorni orkester. Zasedba v simfoničnem orkestru se spreminja glede na čas in nalogo; osnovna zasedba se je izoblikovala v obdobju dunajskega klasicizma: deset prvih in deset drugih violin, osem viol, šest violončelov, šest kontrabasov, dve flavti, dve oboi, dva klarineta, dva fagota, dva do štirje rogovi, dve trobenti, dve do tri pozavne, pavke (glasbila). Tradicionalna razvrstitev (J. Fr. Reichardt, 1775): prve violine, viole, violončeli, druge violine (od leve na desno); zdaj se večinoma uveljavlja ameriška razvrstitev (L. Stokowski): prve violine in violončeli ob robu, vmes druge violine in viole.

Sorodna gesla: amfiteater | ansambel | cobla | consort | filharmonija | glasbila | gledališče | godala | igrci | koncertni mojster


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek