fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), kemikalije in pripravki, ki zatirajo za živali in rastline škodljive organizme in preprečujejo bolezni, jih ustavijo ali ozdravijo. Akaricidi zatirajo pršice, fungicidi glive, herbicidi plevele, insekticidi žuželke ipd. živali, larvicidi ličinke, moluskicidi/limacidi polže, nematicidi ogorčice (nematode), ovicidi jajčeca žuželk in pršic, rodenticidi glodalce, repelenti odvračajo žuželke in divjad. Fitofarmacevtska sredstva se lahko uporabljajo v trdni (prašiva, zrnine [granulati]), večinoma pa v tekoči obliki (raztopine, suspenzije). Na kmetijske rastline nanašajo fitofarmacevtska sredstva večinoma s traktorskimi škropilnicami, delno tudi z letali s postopki škropljenja, prašenja, megljenja ali trosenja. Premazi in injiciranje se uporabljajo pri materialih (npr. lesu); zaplinjevanje se opravlja v zaprtih prostorih ali večjih posodah. Večina sredstev, ki jih uporabljamo proti škodljivcem, je dotikalnih (kontaktnih) strupov, tj. učinkujejo kot dihalni, želodčni in živčni (hromilni) strupi ali kot kombinacija posameznih ali vseh treh vrst učinkovanj. Sistemsko učinkujoče pripravke rastlinski sokovi razdelijo v vse rastlinske dele; uporabljamo jih kot sredstva za zalivanje ali škropljenje in učinkujejo na sesajoče (in le redko na grizoče) žuželke in pršice. Večina fitofarmacevtskih sredstev je kemičnih snovi (kloroogljikovodiki, spojine organskih fosfornih estrov, sintetični piretroidi). Kloroogljikovodiki se razgrajujejo zelo počasi, zato je njihova uporaba zelo omejena, večinoma sploh prepovedana. Fitofarmacevtska sredstva iz naravnih snovi so škropilne brozge iz tobakovih odpadkov, ki vsebujejo nikotin, piretrinska prašiva iz cvetnih koškov bolhača (Pyrethrum), sredstva, ki vsebujejo rotenon iz korenin Derris. Kot fitofarmacevtska sredstva se uporabljajo tudi mineralna in katranska olja (karbolinej). Pri zaplinjevanju v zaprtih prostorih se uporabljajo metilbromid, etilenoksid in cianovodikova kislina.
Dostopnost