umetno dihanje, umetno dovajanje zraka v pljuča po prenehanju naravnega, spontanega dihanja, npr. pri nesreči, zastrupitvi, bolezenski ohromitvi; 1. brez tehničnih pripomočkov: zadovoljiv dotok zraka v pljuča dosežemo le z dihanjem usta na usta ali usta na nos (ta način je pri nekaterih zastrupitvah prepovedan): prva pomoč; 2. s tehničnimi pripomočki: naprave za umetno dihanje, ki prek dihalne maske v enakomernih presledkih vpihujejo v pljuča zrak ali kisik, izdihan zrak pa iztisne elastičnost prsne stene in pljuč; vdih in izdih se lahko izmenjujeta tudi s pomočjo naprave, v kateri se ustvarjata nadtlak in podtlak (železna pljuča).