južnoameriški Indijanci, prvotni prebivalci Južne Amerike, predniki so se na poti iz Azije pred ok. 15.000 leti priselili iz Severne Amerike. Na Kordiljerah so se na Z in S južnoameriške celine od 2/3 tl. razvile kulture stare Kolumbije, s. in osrednjih Andov, katerih nosilci so bili pripadniki Čibčev, Kečvancev in Ajmarancev. Nanje je gotovo vplivalo tudi drugo pomembno kulturno območje, vaške kulture tropskega deževnega gozda. Gospodarstvo: poljedelstvo (koruza, maniok, sladki krompir, fižol, ananas, tobak, kokavec) in rečni ribolov z lokom in puščicami, mrežo, vršo in ribjim strupom. Poznali so lončarstvo, tkalstvo, okrasje iz perja, lesoreze, rečno zlato so predelovali v okrasje. Karibi (predvsem na SV Amazonije), Tupijci in Gvaranijci (naseljeni j. od Amazonije) ter Aravaki (predvsem v Amazoniji in na Antilih) so širili ta tip kulture ob rekah, brazilski obali in prek morja do antilskih otokov. Ljudstva ob Orinoku in Amazonki (Omagvi, maražoarska kultura), prebivalci v nekaterih delih venezuelskih ravnin in v. Bolivije (Mohi) so kazali začetke družbene razslojenosti. Ta ljudstva so iz gospodarskih razlogov včasih opravila upoštevanja vredna zemeljska dela (izsuševalni jarki, poti na nasipih, nasuti griči). Indijanci so izvrstno poznali rastline, kar je bil pogoj za njihovo gojenje, za pripravo zdravil, halucinogenih snovi in strupov (kurare). Le na Z celine so prišli poljedelci južnoandske kulture (Mapuči) do 43° južne zemljepisne širine. Na JV celine so prevladovali lovci. Večina ljudstev v zaledju rek, v savanah in gozdovih vzhodnobrazilskega hribovja, na planoti Mato Grosso in v Gran Chacu, v Pampi in Patagoniji zaradi geografskih razmer ni živela od poljedelstva. Tudi vožnjo po rekah so obvladovala le nekatera med njimi. O nabiralcih in lovcih obalnega dela Brazilije pričajo kupi školjčnih lupin (sambakiji). Prihod Evropejcev je prinesel južnoameriškim Indijancem velike spremembe in zaton njihovih kultur, največkrat tudi fizično iztrebljenje zaradi prinesenih bolezni, brezobzirnega izkoriščanja, zasužnjevanja in pobojev; mešanje z belci in pripeljanimi črnimi sužnji, mestici so danes velik del južnoameriškega prebivalstva. Delež indijanskih prebivalcev je velik le še na območjih nekdaj razvitih kultur, v Ekvadorju, Peruju, Boliviji in v delih Čila, drugje je indijansko prebivalstvo ogroženo zaradi prilagajanja okolju in zaradi kraje ozemlja. Lovci in nabiralci iz Pamp in Patagonije so večinoma že izginili.
Dostopnost