kabelska televizija, področje distribucije oz. razdeljevanja televizijskega signala; pri tem signal prek širokopasovnega kabla (koaksialni kabel ali kabel iz optičnih vlaken) privedejo neposredno k televizijskim sprejemnikom. Kabelski distribucijski sistem (kratica KDS) navadno vsebuje antene za sprejem satelitskih in zemeljskih signalov; ponekod dodajo signal lokalne televizije. Signale ustrezno demodulirajo in po potrebi dekodirajo, nato pa z modulatorji, ojačevalniki in seštevalniki združijo. Po kabelskem omrežju, to se ponekod razteza v krogu s premerom 100 km, vodijo pribl. 40–100 televizijskih programov in tudi internet. Kabelski sistemi so izredno povečali transmisijsko kapaciteto televizije in popolnoma spremenili tradicionalni televizijski sistem, ki je temeljil na eni ali nekaj monopolnih nacionalnih televizijskih ustanovah v posamezni državi. Začetek kabelske televizije sega v 70. leta, ko so se v geostacionarni orbiti pojavili prvi komercialni distribucijski sateliti. Drugi način sprejema je individualni satelitski sistem; pri tem ima vsak televizijski sprejemnik svojo anteno.
Dostopnost