Sicilija (Sicilia [sičílija]), največji otok v Sredozemskem morju in v Italiji, 25.426 km2 (skupaj s sosednjimi otoki 25.708 km2), 5,0 mln. preb.; je kulturni most med Apeninskim polotokom in s. Afriko, od Kalabrije jo loči Mesinski preliv, od Tunizije Sicilski preliv, glavno mesto Palermo. Obsega devet provinc: Palermo, Trapani, Mesina, Catania, Enna, Caltanissetta, Agrigento, Ragusa in Sirakuze. Sicilija je zelo gosto poseljena (194 preb./km2). Pretežno gorata, z ozkimi priobalnimi ravninami, na SV najvišji vrh Sicilije, še delujoči vulkan Etna (3000 m), na S se dviga do 1977 m visoko gorovje Peloritani (iz gnajsa in blestnika), ki je nadaljevanje Apeninov, osrčje otoka so Monti Nebrodi in Madonie, imenovane tudi Sicilski Apenini; potresno območje, številni mineralni izviri, fumarole, bogata nahajališča žvepla. Suha, vroča poletja, mile, deževne zime. Poseljeno je več kot 90 % otoka, v notranjosti pridelujejo žito, na obali so nasadi pomaranč, limon, oljk in vinogradi; priobalni ribolov (sardele in tuni); črpajo nafto, lomijo marmor, pridobivajo sol, vse manj pa asfalt in žveplo; živilska, usnjarska, tekstilna industrija, ladjedelništvo. Pomembna pristanišča: Palermo, Mesina, Catania. Številni kulturni spomeniki, turizem.
Zgodovina: različne prazgodovinske kulture – od stare kamene dobe, prek neolitika in bronaste do železne dobe; najstarejši znani prebivalci Sicilije so bili verjetno Elimi, staro sredozemsko ljudstvo, ki je poselilo okolico Segeste in Eryxa, na Z otoka so bili iberski Sicani in na V otoka Siculi, ki so pripadali indoevropski jezikovni skupini in so prišli iz Italije ok. 1200 pr. n. š. Od 8. do 6. st. pr. n. š. so na v. in j. obali nastale grške kolonije; kulturno in politično središče so bile Sirakuze, največji razcvet v 6./5. st. pr. n. š.; poleg grških so nastajala tudi feničanska trgovska naselja, a so bila omejena le na z. del otoka. V 6. st. je feničanska mesta na Z otoka vzela pod zaščito Kartagina, ki je hotela izkoristiti spore med grškimi mesti in si podrediti celoten otok, vendar ji ni uspelo. Tudi Grki so želeli z otoka (imenovali so ga Trinakrija) popolnoma spodriniti Kartažane, uspelo pa jim je to le za krajši čas. Ob koncu prve punske vojne (264–241 pr. n. š.) je Sicilija, razen Sirakuz (Hieron II.), pripadla Rimljanom in 227 postala prva rimska provinca, žitnica Rima in Italije; 212 so pod njeno oblast prišle tudi Sirakuze; prva in druga sicilijanska suženjska vojna (135–32 in 104–100 pr. n. š.), 38–36 pr. n. š. državljanska vojna med Sekstom Pompejem in Oktavijanom (Avgust). Sicilija ima pomembno vlogo v zgodovini grške književnosti, filozofije, stavbarstva in kovanja denarja. 440 so jo osvojili Vandali, 493 Vzhodni Goti, 535 ponovno pod vzhodnorimsko oblastjo, 652 pod Arabce, ki so 827–902 zavzeli celoten otok in uredili nasade limon, pomaranč, bombaža in sladkornega trsta. 1061–1091 so Sicilijo zavzeli Normani, 1130 je kralj Roger II. združil Sicilijo in j. Italijo in zasnoval centralistično državo. 1194 je Sicilija pripadla Staufovcem (Henrik VI., razcvet za časa Friderika II.), po porazu v bitki pri Beneventu 1266 pa so jo morali prepustiti Karlu I. Anžujskemu. Po sicilskih večernicah je Anžujcem ostal le še Neapelj, Sicilija pa je postala aragonska sekundogenitura. 1442–58 občasno združena z Neapljem, 1504 se je z njim dokončno združila in je bila do 1713 pod Španci. Po španski nasledstveni vojni pod Savojo, ki jo je 1720 v zameno za Sardinijo odstopila Habsburžanom, ti pa so jo ponovno priključili neapeljskemu kraljestvu. 1735 je neapeljsko-sicilska kraljevina postala sekundogenitura španskih Burbonov, ki so se 1806 morali umakniti pred Napoleonovimi četami na Sicilijo, v Neaplju pa sta vladala Napoleonov brat Joseph (1806–08) in kralj J. Murat (1808–15). 1815 je dunajski kongres v neapeljsko-sicilskem kraljestvu (od 1816 imenovano kraljestvo obeh Sicilij) obnovil vladavino Burbonov. 1861 je Sicilija pripadla novonastali kraljevini Italiji, z uvedbo enotnega trga pa se je njen gospodarski pomen zmanjšal. V začetku 20. st. je Italija imela 750.000 izseljencev, od tega kar 80 % iz Sicilije. 1946 je Sicilija pridobila regionalno avtonomijo.
Dostopnost