Srednja Amerika, v širšem pomenu srednji del ameriške dvojne celine med j. mejo ZDA in kolumbijsko mejo, skupaj z otoškim svetom Zahodne Indije, v ožjem pomenu ozek kopenski most med Severno in Južno Ameriko: Gvatemala, Belize, Honduras, Salvador, Nikaragva, Kostarika in Panama (z Območjem Panamskega prekopa); v geografiji mu prištevajo še j. del Mehike (v. od Tehuantepeške zemeljske ožine), skupaj ok. 800.000 km2. Od 179 mln. preb. (vključno z Mehiko) je večina mešancev med Indijanci in belci (mestici), belci so v večini samo v Kostariki; od prvotnega indijanskega prebivalstva so se, razen 2,5 mln. Indijancev v jv. Mehiki, Gvatemali in Hondurasu, ohranili le še drobci. Na atlantski obali je veliko črncev, potomcev sužnjev, ki so jih pripeljali na plantaže, ter mešancev med črnci in Indijanci (zambo). Številna vulkanska gorovja (najvišji vrh je Volcán Tajumulco, 4211 m); številni od več kot 40 ognjenikov so bruhali tudi v novejšem času. Tihooceanska obala spada med potresno najbolj ogrožena območja na svetu. Gorske verige Kordiljer se proti V spuščajo bolj položno, pred njimi so prostrane obalne ravnine. Velike podnebne razlike glede na nadmorsko višino in lego: do 600 m vroč in vlažen pas (tierra caliente) s tropskim rastjem, 600–1800 m zmerni pas (tierra templada; pridelovanje kave), višje od 1800 m hladni pas (tierra fria) z listnatimi in iglastimi gozdovi. Na atlantski strani ni subtropskega sušnega obdobja zaradi orografskih padavin, ki jih prinašajo ob gorskih pobočjih dvigajoči se sv. pasatni vetrovi; ti na tihooceanski strani nastopajo kot suhi padajoči vetrovi in soustvarjajo savansko podnebje s sušnim obdobjem pozimi. Za gospodarstvo sta značilni monokulturi banane v tropskem nižavju in kava v zmernem pasu; poleg njiju gojijo še kakav, sladkorni trst, tobak, koruzo, pšenico, kokosove palme in vse bolj tudi bombaž; živinoreja. Gozdovi dajejo plemeniti tropski les (mahagoni, cedrovina) in kavčuk; nahajališča zlata in srebra. Poselitveno jedro je v kotlinah in na visokih planotah v zmernem pasu na tihooceanski strani, vlažne obalne ravnine pa so le redko poseljene. Zaradi reliefne zgradbe in rastja je Srednja Amerika težko prehodna in Severno in Južno Ameriko bolj ločuje kot povezuje.
Zgodovina Najpomembnejši nosilci razvite kulture v nekdanji Srednji Ameriki so bili Maji; njihova prvotna domovina je bilo verjetno gvatemalsko višavje; v 16. st. so majevske države uničili Španci. Do 1820 je Srednja Amerika spadala v podkraljestvo Nova Španija, ki je obsegalo tudi dele Severne Amerike. Od 1820 vojna za neodvisnost Mehike, 1823–39 Združene province Srednje Amerike (i. tudi Srednjeameriška zveza: Gvatemala, Honduras, Salvador, Nikaragva, Kostarika), nato samostojne države pod močnim gospodarskim vplivom ZDA; 1903 se je Panama odcepila od Kolumbije.
Dostopnost