topilo, v širšem pomenu vsaka snov, ki lahko raztaplja druge snovi (raztopina); v ožjem pomenu tekočina, ki lahko raztaplja druge pline, tekočine ali trdne snovi, ne da bi se pri tem sama ali raztopljena snov kemijsko spremenila (dovoljene so fizikalne spremembe lastnosti raztopljene snovi in topila, npr. nastajanje ionov pri disociaciji). Po odparenju topila postanejo raztopljene snovi spet trdne ali tekoče ali pa se odstranijo kot plini. Najpomembnejše topilo je voda, brez nje kot topila ne bi bilo življenja v nam znani obliki. V tehniki, predvsem v kemijski procesni tehniki, pa so pomembne tudi številne organske spojine; pomembna tovrstna topila so alkoholi, etri, glikoli, estri, amidi, nitrospojine, kloroogljikovodiki, ketoni in ogljikovodiki. Glede na lastnosti jih lahko razdelimo na topila s protoni (npr. voda in tekoči amoniak), topila brez protonov (npr. tekoči žveplov dioksid) in taline; te uvrščamo tudi med topila brez vode.